Uravnavanje stresnega odziva pri otrocih in mladostnikih
Izraz stres pogosto uporabljamo, kadar opisujemo odziv na različne zahteve, s katerimi se v življenju vsakodnevno srečujemo. Lahko je povezan tako s pozitivnimi kot z negativnimi izkušnjami. Stresorji so lahko fizični, čustveni, okoljski ali teoretični. Vsi našteti imajo lahko enak vpliv na stresni odziv telesa. Stresni odziv včasih imenujemo tudi »beg ali boj« odziv (angl. fight or flight) in je povezan s fiziološkimi spremembami v telesu. Običajno se takrat poviša aktivnost simpatičnega živčnega sistema, kar lahko zaznamo na različnih ravneh delovanja telesa (npr. povišan srčni utrip, večje število vdihov, povišan krvni tlak in podobno) (Hervol 2024).
Določena raven stresa je normalen del življenja in naučiti se soočati s tem je pomemben del razvoja. V večini situacij se telo ob odsotnosti stresorja in ob podpornih odnosih z odraslimi povrne v izhodiščno stanje. Ločimo med pozitivnim in zmernim stresom, ki je še znosen (Hervol 2024).
Toksični stres
Najbolj zaskrbljujoč pa je toksični stres, ki se lahko pojavi, ko je otrok izpostavljen močnim, pogostim ali dlje trajajočim obremenjujočim izkušnjam, kot so fizična ali čustvena zloraba, kronično zanemarjanje, zloraba psihoaktivnih substanc s strani staršev ali skrbnika, izpostavljenost nasilju, disfunkcionalnost družine, pomanjkanje hrane ipd., z odsotnostjo potrebne podpore ali spodbude s strani staršev ali skrbnika. To povzroča podaljšano aktivacijo stresnega odziva. Zaradi pomanjkanja podpore skrbnika se stresni odziv ne ublaži in telo se ne vrne v izhodiščno stanje (Senehi 2025). To lahko pomeni podaljšano aktivacijo stresnega hormona kortizola in vztrajajoče vnetno stanje, pri čemer telo teh sprememb ne zmore povrniti v normalno stanje tudi, ko je stresor umaknjen. Zgodnji življenjski toksični stresni dogodki povečujejo ranljivost in tveganje za razvoj s stresom povezanih bolezni ali kognitivnih okvar, a sami po sebi ne napovedujejo vedenja ali zdravja v odraslosti (Hervol 2024; Louis 2025).
Sprostitvene tehnike
Stres se lahko pri otrocih kaže na različne načine. Za preprečevanje izpostavljenosti otrok toksičnemu stresu je najbolj učinkovita preventivno zmanjšanje izpostavljenosti ekstremno stresnim pogojem. Eden izmed načinov uravnavanja stresnega odziva je spodbujanje sprostitvenega odziva, kar je med drugim moč doseči z vadbo različnih tehnik sproščanja. Sprostitveni oziroma relaksacijski odziv je stanje zmanjšane aktivnosti simpatičnega živčnega sistema, ki je nasproten stresnemu odzivu (McCreary 1982; Senehi 2025).
Ena od strategij upravljanja s stresom, ki je primeren za otroke in mladostnike, so tudi različne sprostitvene tehnike.
Prednosti sproščanja za otroke
Sproščenost je za otroke izjemnega pomena, ker zmanjšuje strah in neposredno vpliva na njihov celostni razvoj in počutje. V sodobnem svetu so otroci izpostavljeni številnim dražljajem, ki lahko povzročajo nemir, stres in težave s koncentracijo. Uvajanje sprostitvenih tehnik v vsakodnevno rutino pomaga pri obvladovanju teh izzivov.
Prednosti so zmanjševanje strahu in tesnobe, saj redne sprostitvene aktivnosti pomagajo otrokom pri obvladovanju stresa, kar vodi do boljšega čustvenega ravnovesja. Prav tako sproščanje pomaga pri izboljšanju koncentracije in pozornosti, saj igrive sprostitvene tehnike z dihom za čuječnost povečajo otrokovo sposobnost osredotočanja in izboljšajo kratkoročni spomin, kar pozitivno vpliva na učenje. Tehnike ugodno vplivajo tudi na spodbujanje pozitivnega vedenja, saj sproščenost zmanjša agresivno vedenje, poveča strpnost in medsebojno povezanost med otroki (Lisac 2026).
Trening relaksacije
Trening relaksacije je vedenjsko-terapevtska metoda, namenjena zmanjševanju telesne in psihične napetosti ter izboljšanju sposobnosti samouravnavanja. Pri otrocih in mladostnikih se uporablja predvsem za zmanjševanje stresa, tesnobe, čustvene napetosti, težav s spanjem, vedenjskih težav in psihosomatskih simptomov.
Ena najbolj razširjenih oblik je progresivna mišična relaksacija (PMR), ki jo je razvil Edmund Jacobson v začetku 20. stoletja. Metoda temelji na izmeničnem napenjanju in sproščanju mišičnih skupin, pri čemer posameznik postopoma prepoznava razliko med napetostjo in sproščenostjo. S tem se zmanjša telesna aktivacija organizma in poveča občutek umirjenosti.
Edmund Jacobson je tehniko izumil kot način za pomoč svojim pacientom pri soočanju z anksioznostjo. Menil je, da lahko sprostitev mišic sprosti tudi um. Tehnika vključuje napenjanje ene mišične skupine, medtem ko je preostali del telesa sproščen, nato pa se napetost sprosti (Healthline Media LLC 2026).
Opis metode
Kaj je trening relaksacije?
Trening relaksacije je skupek tehnik, katerih cilj je zmanjšanje fiziološke vzburjenosti in psihične napetosti. V vedenjski terapiji se pogosto uporablja kot del širšega programa obvladovanja čustev, stresa ali anksioznosti.
Najpogostejše oblike pri otrocih in mladostnikih so progresivna mišična relaksacija, dihalne tehnike, vodena vizualizacija, avtogeni trening, čuječnostne sprostitvene vaje.
Pri otrocih se tehnike pogosto prilagodijo razvojni stopnji in vključujejo igro, zgodbe, domišljijo ali gibanje.
Progresivna mišična relaksacija (PMR)
Najbolj uporabljena oblika relaksacije je progresivna mišična relaksacija.
Metoda poteka tako, da posameznik zavzame udoben položaj, postopoma napne določeno mišično skupino za približno 5 sekund, nato mišico sprosti za približno 10 sekund. Pozornost usmeri na razliko med napetostjo in sproščenostjo, postopek ponovi pri različnih delih telesa. Nato napetost sprostijo in ponovno opazujejo, kako se občutek sproščenosti razlikuje od občutka napetosti. Običajno se sproščajo roke, ramena, obrazne mišice, vrat, prsni koš, trebuh in noge. Vaja traja približno 10–20 minut. Pri otrocih so pogosto uporabljene krajše in bolj igrive različice (NIJZ 2020).
Primer prilagoditve za otroke
Pri mlajših otrocih terapevt uporablja metafore, kot so »stisni limono v roki«, »bodi trd kot robot«, »sprosti se kot kuhana špageta«. Tak pristop otrokom poveča motivacijo in razumevanje tehnike.
Namen metode
Trening relaksacije je namenjen zmanjševanju stresa, tesnobe in strahu, izboljšanju čustvene regulacije, zmanjševanju mišične napetosti, izboljšanju koncentracije in spanja, zmanjševanju impulzivnosti, izboljšanju samokontrole ter zmanjševanju psihosomatskih težav (npr. glavobolih, bolečinah v trebuhu).
Pri otrocih in mladostnikih metoda krepi zavedanje telesa, sposobnost samopomirjanja, občutek nadzora nad lastnimi odzivi, strategije spoprijemanja s stresom.
Relaksacija se pogosto uporablja pri anksioznih motnjah, motnji pozornosti in hiperaktivnosti, motnjah vedenja, športni psihologiji, šolskih stresnih obremenitvah in motnjah spanja.
Kritična presoja učinkovitosti metode
Raziskave kažejo, da je progresivna mišična relaksacija pri mladostnikih pogosto učinkovita pri zmanjševanju fiziološkega stresa, tesnobe in negativnega razpoloženja, vendar rezultati niso vedno učinkoviti.
Raziskave, ki potrjujejo učinkovitost metode
Študija med srednješolkami je pokazala, da je program progresivne mišične relaksacije prispeval k boljši fiziološki regulaciji stresa in zmanjšanju ravni kortizola (Mei-Li Tsai 2021). Raziskava iz leta 2024 je pokazala zmanjšanje stresa, anksioznosti in depresivnosti pri mladostnikih po izvajanju progresivne mišične relaksacije (Kabakcıoğlu in Ayaz-Alkaya 2024). Pri mladih nogometaših so raziskovalci ugotovili zmanjšanje napetosti, utrujenosti in depresivnega razpoloženja po relaksacijskem treningu (Hairul in Hazwani 2011). Nekatere študije so pokazale tudi, da uvajanje sprostitvenih tehnik v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju pozitivno vpliva na otrokovo vedenje in počutje. Otroci, ki so redno sodelovali v sprostitvenih dejavnostih, so pokazali zmanjšano agresivnost, boljšo koncentracijo, večjo empatijo in čustveno stabilnost (Lisac 2026).
Omejitve metode
Kljub pozitivnim učinkom raziskav pa obstajajo tudi omejitve, saj učinki niso vedno dolgoročni, uspešnost je odvisna od redne vadbe, mlajši otroci težje vzdržujejo pozornost, pri hujših duševnih motnjah sama relaksacija običajno ni dovolj. Nekatere raziskave so pokazale, da relaksacija zmanjša fiziološke znake stresa, ne pa nujno subjektivnega občutka stresa (Mei-Li Tsai 2021). Metoda zato najbolje deluje kot del širšega terapevtskega programa.
Pogoji za izvajanje metode
Relaksacijske tehnike lahko izvajajo psihologi, psihoterapevti, specialni pedagogi, šolski svetovalni delavci, zdravstveni delavci in trenerji z ustreznim izobraževanjem.
Za osnovne sprostitvene vaje ni vedno potrebno zahtevno certificiranje, vendar je pri terapevtski uporabi priporočljivo dodatno usposabljanje iz vedenjsko-kognitivne terapije, tehnik sproščanja ter dela z otroki in mladostniki. Pri kliničnem delu z duševnimi motnjami metodo praviloma izvajajo strokovnjaki s področja klinične psihologije, psihoterapije in psihiatrije.
Izobraževanja
Izobraževanja izvajajo društva za vedenjsko-kognitivno terapijo, inštituti za psihoterapijo, fakultete za psihologijo in zdravstvene ustanove.
Izvajanje metode v Sloveniji
Tehnike relaksacije se uporabljajo tudi v Sloveniji, in sicer v psiholoških svetovalnicah, zdravstvenih domovih, centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, šolskih svetovalnih službah, zasebnih psihoterapevtskih praksah, holističnih centric. Metode uporabljajo predvsem psihologi, vedenjsko-kognitivni terapevti, psihoterapevti, pedopsihiatri, medicinske sestre, specialni pedagogi, specializirani učitelji za avtogeni trening, kineziologi, fizioterapevti.
V Sloveniji tehnike relaksacije pogosto vključujejo programi, kot so kognitivno-vedenjske terapije, čuječnost in obvladovanje stresa.
Sklepne misli
Trening relaksacije predstavlja pomembno vedenjsko-terapevtsko metodo pri delu z otroki in mladostniki. Metoda je enostavna, varna in prilagodljiva razvojni stopnji otroka. Najpogosteje se uporablja progresivna mišična relaksacija, ki pomaga pri zmanjševanju stresa, tesnobe in telesne napetosti.
Raziskave kažejo predvsem pozitivne učinke na fiziološko sproščenost, razpoloženje in obvladovanje stresa, čeprav rezultati niso vedno enoznačni. Metoda je najbolj učinkovita ob redni vadbi in kot del širšega terapevtskega pristopa. Pomembna prednost metode je tudi njena dostopnost in možnost uporabe v različnih okoljih: doma, v šoli, pri športu ali terapiji.
Vključevanje sprostitvenih tehnik v vsakodnevno otrokovo rutino izboljšuje njegovo trenutno počutje in postavlja temelje za zdrave življenjske navade v prihodnosti.
Seznam referenc
Hairul, Anuar Hashim in Hazwani, Hanafi. 2011. The Effects of Progressive Muscle Relaxation and Autogenic Relaxation on Young Soccer Players’ Mood States. Asian J Sports Med. 2(2):99-105.
Healthline Media LLC. 2026. What is Jacobson’s Relaxation Technique? https://www.healthline.com/health/what-is-jacobson-relaxation-technique (pridobljeno 28.05.2026).
Hervol, Samantha. 2024. Uravnavanje stresnega odziva pri otrocih in mladostnikih. https://www.lumina-psihologija.com/ (pridobljeno 28.05.2026).
Louis, Tamara Y. 2025. Developmental trauma and toxic stress in African American primary-aged children: Examining the effects on learning and behavior and implications for school-based intervention. Doktorska disertacija. Alliant International University. Los Angeles.
McCreary, Mary H. 1982. Reduce stress by teaching relaxation techniques as coping skills for adolescents. V: Dissertation Abstracts International Section A: Humanities and Social Sciences, 42:4369.
Mei-Li Tsai, Tsan-Hwang Cheng, Yen-Kuang Yang in Chi-Jane Wang. 2021. A School-Based Progressive Muscle Relaxation Program for Female Adolescents: Development and the Effectiveness on Physiological and Psychological Evidence. Healthcare. 9(10):1319.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2020. Učinkovite tehnike sproščanja. https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/ucinkovite-tehnike-sproscanja/ (pridobljeno 28.05.2026).
Lisac, Natalie. 2026. Relaksacija za otroke. https://yogarelax.si/relaksacija-za-otroke/ (pridobljeno 29.05.2026).
Kabakcıoğlu, Neslihan Köse in Ayaz-Alkaya, Sultan. 2024. The effect of progressive muscle relaxation on stress, anxiety, and depression in adolescents: A quasi-experimental design. Journal of Pediatric Nursing. 78: 89-96.
Senehi, Neda, Meyer, Aleta, Webb, Mary Bruce, Parikshak, Sangeeta in Blandon, Alysia. 2025. An integrated review of findings from the early Head Start university partnerships buffering toxic stress consortium. Prevention Science. 26:1-17.

zato pogosto zaznamovan z manipulativnim vedenjem, ki je značilno za odvisnike, zanikanjem svojih težav, zmanjševanjem resnosti problema, umikanjem od ljudi in zunanjega sveta, predvsem pa je pogosto obsojan za svoja dejanja, razmišljanje in vedenje. Ravno sodbe so za odvisnike najbolj pogubne in ravno teh odvisniki ne želijo, zato se pred njimi umikajo, saj jih le-te vedno znova opominjajo na globino njihovega brezna ter njihovo bolečino še poglabljajo.
Nekako takole večkrat razmišljajo ljudje: »Bolj ko si izobražen, več možnosti za zaposlitve imaš. Več ko imaš nazivov in fakultet, bolj pomembno zaposlitev lahko dobiš, bolj lahko napreduješ. Bolj ko si izobražen in na pomembnem delovnem mestu, bolj si pomemben del družbe, večji ugled in status imaš, več odgovornosti in pristojnosti, boljše življenje« itd. Kot »intelektualce« si vsekakor predstavljamo posebne ljudi na različnih visokih položajih, različnih strok, bolj znanih in vidnih, z visokim materialnim statusom, nazivi, dosežki in podobno.