ODVISNOST OD HRANE

KRATKI VODNIK O ODVISNOSTI OD HRANE

 

V tem prispevku boste izvedeli:

  • kaj je odvisnost od hrane,
  • kakšne so razlike med odvisnostjo od hrane in motnjo prehranjevanja,
  • kakšni so znaki in simptomi odvisnosti od hrane,
  • obrambni mehanizmi odvisnosti od hrane,
  • vzroki odvisnosti od hrane,
  • posledice odvisnosti od hrane ter
  • zdravljenje odvisnosti od hrane.

 

Razširjenost odvisnosti od hrane

V današnji družbi lahko opazimo, da je pri mladih in tudi odraslih vse več težav in motenj glede prehranjevanja. Težnje družbe so usmerjene predvsem v (pre)suha, skoraj sestradana telesa, ki naj bi bila bolj privlačna, zaželena in sprejemljiva v družbi.

Socialna omrežja in težnja »suhosti«, zdrave prehrane, vitkosti, lepote so neusmiljeni. Tako v modnem svetu, na področju različnih športov, znanih in slavnih ter tudi povsem običajnih ljudi, zlasti mladostnikov in mladih.

Težave pri ljudeh se lahko začnejo v obliki različnih, neopaznih vedenj, od štetja kalorij hrane, različnih shujševalnih diet, zdravega prehranjevanja, hujšanja, do obsedenosti s hrano, prenajedanjem in stradanjem. Težave se na začetku izrazijo kot različne motnje prehranjevanja, ki sčasoma lahko preidejo v odvisnost od hrane.

 

Statistika

Raziskave kažejo, da naj bi imelo težave z odvisnostjo od hrane na splošno od 5 do 10 % ljudi. Po podatkih meta študije iz leta 2014 (6 držav) je med posamezniki s prekomerno telesno težo 24,9 % tistih z znaki zasvojenosti s hrano, medtem ko je delež pri posameznikih z zdravo telesno težo 11,1 %.

Slovenija je primerljiva z drugimi evropskimi državami. Odvisnost od hrane naj bi bila bolj značilna za ljudi, ki imajo težave z debelostjo in tiste, ki se soočajo z motnjo hranjenja. Problem debelosti v Sloveniji narašča, z njo se po podatkih raziskav sooča od 20-25 % odraslih.

 

Kaj je odvisnost od hrane?

Odvisnost od hrane je odvisnost v prehranjevalnem vedenju, kjer posameznik postopoma razvije nezmožnost nadzora nad svojimi prehranjevalnimi navadami, ve, da mu škodujejo, zaveda se negativnih posledic, tega si ne želi, vendar z vedenjem ne zmore prenehati. Posameznik nezavedno išče način (tolažbo, nagrado, ki je v nekaterih primerih občutek, da si vitek in lep) za sprostitev ali olajšanje, ne glede na to, ali je lačen in ali telo hrano sploh potrebuje. Podobno kot druge vrste odvisnosti (npr. od drog, alkohola), tudi odvisnost od hrane vključuje iskanje nagrade v prehranjevanju, kar postopoma postane nenadzorovano in lahko škoduje telesnemu zdravju ter čustvenemu ravnovesju.

 

Odvisnost od hrane ali motnja prehranjevanja?

Odvisnost od hrane in motnja prehranjevanja vsebujeta nekaj skupnih točk, vendar gre za različni težavi. V obeh primerih posameznik ves čas razmišlja le o tem, kako bo dobil snov (hrano), ki jo potrebuje. Hrana je glavna tema (obsesivnega) razmišljanja posameznika skozi ves dan: kaj in kako jo bo dobil, kako jo bo zaužil, kako se jo bo znebil, kako se ji bo uprl ipd. Podobne so tudi posledice vedenja, ki se na koncu izrazi, kot so izguba nadzora nad hrano in  življenjem, socialni umik in zapiranje vase.

O odvisnosti od hrane govorimo, ko posameznik že doseže zastavljeni cilj, vendar še vedno ni zadovoljen in pretirava dalje. Odvisnikom je skupno to, da prezirajo svoje telo, imajo občutek, da ga morajo v nekaj siliti, se nečemu odrekati, imajo težave v odnosih, do sebe in drugih, velikokrat se sramujejo tega, kar so, in jedo naskrivaj ali preveč. Gre za njihove občutke in doživljanja, gre za čustveno lakoto, s katero odvisniki dosežejo pomiritev, saj nahranijo svoja nesprejemljiva čustva. Hrana predstavlja uteho ali tolažbo (drogo) za globlje nezadovoljstvo posameznika. Strokovnjaki pravijo, da je odvisnost od hrane nekemična odvisnost, delno pa tudi kemična odvisnost.

Med motnje prehranjevanja pa sodijo različne neustrezne prehranjevalne navade, kot npr. neredno hranjenje, pogosta nihanja telesne teže zaradi posluževanja različnih diet, uživanje le določene vrste hrane (neuravnotežena prehrana) in podobno. Motnje prehranjevanja so predstopnja motenj hranjenja in niso nujno znak duševnih motenj.

 

Prava lakota ali čustvena lakota?

Pri odvisnosti od hrane posameznik jé, ne glede na to, ali je sit ali lačen in ali sploh potrebuje hrano. Za pravo lakoto je značilno npr. oglašanje želodca, slabše počutje, upad koncentracije, posameznik lahko počaka, preden dobi hrano in se nato ustrezno najé. Za razliko od tega, je za čustveno lakoto, ki je značilna za odvisnost od hrane, značilno, da posameznik hrano mora dobiti takoj, torej zadovoljiti potrebo takoj, nato pa se počuti slabo, krivo, osramočeno, jezno. Posameznik v tem primeru na zaznava lakote, saj gre za zapolnitev čustvene praznine in so čustva tista, ki narekujejo kompulzivno prehranjevanje, iskanje določene hrane in nerazumno vedenje.

 

Znaki in simptomi odvisnosti od hrane

Pri odvisnosti od hrane se pojavljajo podobni znaki in simptomi kot pri ostalih odvisnostih (npr. od drog, alkohola). Znaki odvisnosti od hrane so:

  • pomanjkanje nadzora nad prehranjevanjem in količino zaužitega: Posameznik čuti, da nima nadzora nad svojim prehranjevanjem niti nad količino zaužitega, čeprav si želi jesti manj ali jesti bolj zdravo, neobremenjeno.
  • ohranjanje vedenja kljub zavedanju škodljivosti: posameznik ohranja svoje prehranjevalno vedenje, kljub škodljivim posledicam (debelost, nezdrava hrana, zdravstvene težave idr.).

 

  • abstinenčni oz. odtegnitveni znaki: zaradi pomanjkanja zaužitja hrane, npr. sladkorja, se lahko pojavijo abstinenčni znaki, kot so tresenje, tremor, vzkipljivost, večja agresivnost in anksioznost, nemir, razdražljivost.

 

  • izogibanje abstinenčnim znakom: da bi se posameznik izognil abstinenčnim znakom, se ponovno posluži odvisniškega vzorca: zaužije hrano, doda nekaj sladkega, se prenaje, in s tem preprečuje izraz abstinenčnih znakov.

 

  • povečana toleranca: posameznik zaužije vedno večje količine hrane za isti učinek (sprostitev, ugodje, zadovoljstvo).

Odvisnost od hrane lahko prepoznamo tudi po naslednjih znakih:

  • pogosto prenajedanje: Kljub temu da posameznik ni lačen, pogosto poje prekomerne količine hrane, se prenajeda in kasneje to obžaluje.
  • iskanje tolažbe v hrani: Hrana sčasoma postane način soočanja s stresom, različnimi čustvenimi težavami, tesnobo ali depresijo. Kadar je posameznik v stiski ali pod stresom, poišče tolažbo v hrani.
  • potreba po sladkem: posameznik se pogosto poslužuje velike količine sladkarij, hitre hrane.
  • uživanje hrane v samoti: Posameznik se najraje prehranjuje v samoti, kjer ga nihče ne vidi. V družbi čuti občutek sramu ali krivde. Pri nekaterih je prisoten strah, da se ne bi znali obvladati pri hrani, zato se izogibajo zabavam.
  • občutek krivde po prenajedanju: Po vsakem prenajedanju oseba občuti krivdo in obžalovanje, vendar kljub temu nadaljuje z nezdravimi prehranjevalnimi navadami.
  • obsesivno razmišljanje o hrani: posameznik porabi zelo veliko časa za razmišljanje o hrani, načrtovanju o obrokih ali kalorijah, ki jih bo zaužil, lahko se pojavljajo obsesivne, kaznovalne misli o prehranjevanju. Hrana in vse v zvezi z njo postane glavna tema razmišljanja posameznika skozi dan.

 

Obrambni mehanizmi odvisnosti od hrane

Obrambni mehanizmi odvisnosti od hrane predstavljajo zaščito posameznika pred soočenjem z resnico. Da bi posameznik lahko »upravičil« in nadaljeval s svojim vedenjem, čeprav tega noče, uporablja značilne obrambne mehanizme za odvisnosti:

  • zanikanje: odvisnik zanika, da ima kakršne koli težave z odvisnostjo od hrane, predvsem laže sebi in bližnjim.
  • racionalizacija: odvisnik najde številne razloge, zakaj se poslužuje takšnega vedenja, »sem predebela«, »zaradi stresa rabim nekaj sladkega«, »si zaslužim« ipd.
  • projekcija: odvisnik išče krivdo v stresu, v sebi, v dobri hrani.
  • zmanjševanje: odvisnik pripisuje odvisnosti od hrane manjši pomen kot je v resnici. »Saj ni tako hudo.«
  • čudoviti spomini: odvisnik večkrat sanjari o dobri, dišeči hrani, vzbuja lepe spomine, se spominja čudovitih dogodkov v zvezi s hrano, kar ga pomirja in hkrati prebudi željo po novem ciklu.
  • manipulacija: odvisnik pri svojem vedenju uporablja različne vrste manipulacij za ohranjanje vedenja, od praznih obljub, da bo začel na novo, da bo prenehal, do skrivanja, prikrivanja, laganja, pretvarjanja, umikanja od ljudi idr.

 

Vzroki odvisnosti od hrane

Odvisnost od hrane je pogosto posledica kombinacije različnih dejavnikov. V največji meri na razvoj odvisnosti od hrane vplivajo psihološki dejavniki, na osnovi katerih posameznik gradi podobo o sebi, doživljanje in sprejemanje sebe:

  1. Psihološki dejavniki:
  • stres, anksioznost in depresija: posameznik, ki doživlja visoko stopnjo stresa ali tesnobe, pritiskov, depresije, pogosto poišče tolažbo v hrani, kar sčasoma lahko privede od odvisnosti.
  • nizka samopodoba: posameznik, ki ima težave s samospoštovanjem, se ne sprejema, ni zadovoljen ali ima nizko samopodobo, je bolj nagnjen k iskanju tolažbe v hrani, ki bi mu trenutno izboljšala slabo razpoloženje.
  • travme iz otroštva: različne zlorabe (čustvene, spolne, fizične), nasilje, zanemarjanje, pomanjkanje čustvene podpore v otroštvu s strani najbližjih, družine, ki posameznika negativno zaznamujejo, nerazumevanje med staršema, lahko kasneje prispevajo k razvoju odvisnosti od hrane.
  • vpliv staršev: starši s kritikami, nezdravimi prepričanji, omejitvami in pripombami glede hrane vplivajo na odnos otrok do prehranjevanja. Na otroka vpliva tudi vedenje starša, predvsem matere, če se poslužuje različnih diet in ima odklonilen odnos do hrane in videza.

 

2. Fiziološki dejavniki:

  • hormoni in nevrotransmiterji: Hormoni, kot sta leptin in grelin, ki uravnavata lakoto in sitost, ter nevrotransmiterji, kot je dopamin (hormon ugodja), ki je povezan z občutkom nagrade, imajo pomembno vlogo pri prehranjevanju. Neravnovesje teh snovi lahko vodi v prenajedanje.
  • genetika: Nekateri ljudje so lahko genetsko nagnjeni k odvisnosti z določenimi vrstami hrane, kot so sladkorji ali mastna hrana, ali preteklih prehranjevalnih navad, zaradi učinkov nagrajevalnega sistema v možganih.
  1. Socialni dejavniki:
  • oglaševanje, mediji, kultura: Oglaševanje, socialna omrežja, medijski in družbeni pritiski lahko pri posamezniku ustvarijo napačna prepričanja o prehranjevanju in zdravi hrani, predvsem videzu, zdravju, privlačnosti, kar lahko privede do negativnih posledic glede prehranjevanja.

Raziskovalci pripisujejo močan vpliv medijskega oglaševanja na razvoj motenj prehranjevanja. Današnja idealna ženska naj bi bila uspešna na delovnem mestu in kot gospodinja in mati ter hkrati vitka in lepa. Takšna neustrezna sporočila vplivajo predvsem na najstnice in mlada dekleta, ki se pogosto trudijo temu slediti.

 

  • dostopnost hrane: posamezniku, ki ima lahek in hiter dostop do nezdrave hrane (hitre prehrane, sladkarij, prigrizkov), so bolj nagnjeni k prenajedanju.

 

  • družbeni vplivi: Tudi družinski in prijateljski odnosi, odnos družine do hrane lahko vplivajo na prehranjevalne navade posameznika, saj se hrana pogosto uporablja kot način za povezovanje ali soočanje s pritiski družbe.

 

Posledice odvisnosti od hrane

Odvisnost od hrane lahko povzroči številne dolgoročne fizične, psihološke in socialne težave v življenju posameznika:

  1. Fizične posledice:
  • previsoka teža, debelost: eden najpogostejših in najresnejših zdravstvenihproblemov glede odvisnosti od hrane je debelost, ki dodatno povečuje tveganje za bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, hipertenzija, kap, artritis, težave z gibanjem in drugi zdravstveni problemi.
  • prenizka teža, vitkost, anoreksičen videz.
  • motnje presnove: dolgotrajno prenajedanje lahko vodi v motnje presnove, kot so inzulinska odpornost in povišan krvni sladkor.
  • motnje prebave: prekomerno uživanje hrane lahko povzroči prebavne težave, kot so napihnjenost, zaprtost in refluks.
  • izguba menstruacije.
  • druge telesne in zdravstvene težave.

2. Psihološke posledice:

  • depresija in anksioznost: Odvisnost od hrane je pogosto povezana z duševnimi težavami posameznika, kot so depresija, anksioznost in čustvena praznina. Hrana je splošno znana stvar za zapolnitev čustvene praznine.
  • občutki sramu in krivde: posameznik, ki se sooča z odvisnostjo od hrane, pogosto občuti sram in krivdo zaradi svojih neustreznih prehranjevalnih navad, izogibanja in skrivanja pred ljudmi, kar dodatno znižuje njegovo nezadovoljivo podobo o sebi oz. potrjuje njegovo nizko samovrednotenje.
  • socialna izolacija: posameznik se pogosto oz. čedalje bolj umika iz družbe znancev in prijateljev, različnih interesnih dejavnosti, ker ga je strah obsojanja, očitkov, resnice ali ker svoje težave s prehranjevanjem skriva pred drugimi.
  • občutki obupa, nemoči, osamljenosti.
  • kronična utrujenost.

3. Socialne posledice:

  • težave v odnosih: prenajedanje in prikrite prehranjevalne navade lahko negativno vplivajo na odnose z družino, zakonci ali partnerji, otroki, prijatelji, sodelavci, sorodniki.
  • pomanjkanje samozavesti: pomanjkanje nadzora nad prehranjevanjem posameznika sčasoma vpliva na razvoj nizke samozavesti in s tem še poveča njegove občutke osamljenosti, nezadostnosti, nemoči in obupa.
  • shujševalna kultura: obsedeno posluževanje različnih shujševalnih diet, obremenjenost z videzom, posluževanje lepotnih posegov, škodljiva prepričanja, ki negativno vplivajo na posameznikovo samopodobo in medsebojne odnose.

 

Zdravljenje odvisnosti od hrane

Strokovnjaki ugotavljajo, da je zdravljenje odvisnosti od hrane bistveno težje kot zdravljenje drugih odvisnosti, npr. od drog ali alkohola. Dejstvo je, da kljub odvisnosti od hrane, ki jo je posameznik razvil, s prehranjevanjem ne more nehati, saj je hrana nujna za preživetje in je potrebno razviti nove strategije prehranjevanja. Pomembno je, da se v zdravljenje odvisnosti od hrane vključijo strokovnjaki različnih področij, ki bodo odvisnost od hrane obravnavali z vidika fizične, psihološke, vedenjske in duhovne komponente zdravljenja.

Pri korak na poti zdravljenja odvisnosti od hrane je prostovoljna odločitev posameznika, da si prizna, da ima težavo in da jo želi razrešiti. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore pri zdravljenju odvisnosti od hrane.

Obstajajo različne oblike zdravljenja, med katerimi posameznik lahko izbira:

 

  1. Psihoterapija:

Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko odvisnosti od hrane zelo podporna, priporočljiva in nujna, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli do trenutnega življenja, doživljanja in vedenja. Individualno terapijo bi priporočila vsakomur, ki se sooča s tovrstno problematiko.

Na voljo so različne vrste in psihoterapevtski pristopi, za katere se posameznik lahko sam odloči.

 

  1. Bolnišnično zdravljenje motenj hranjenja
  • vključitev v bolnišnično zdravljenje na Enoto za obravnavo motenj hranjenja, kadar gre za resnost težav. Cilj zdravljenja je obvladovanje motnje, prepoznavanje vzrokov ter vzpostavljanje ustreznejše samopodobe in medosebnih odnosov. Ključna je prepoznava posameznika, da prevzame svoj delež odgovornosti za zdravljenje.

 

  1. Strokovnjaki za področje prehrane:
  • posvetovanje z dietetikom ali nutricionistom lahko pomaga pri razvoju in vzpostavljanju uravnoteženega prehranskega načrta, ki spodbuja zdravo prehranjevanje, redne obroke in preprečuje prenajedanje.
  • pomembno je, da se razvije zdrav odnos do hrane in prehranjevanja, ki ne vključuje obvladovanja čustev z uživanjem hrane.

 

4. Strokovnjaki na področju fizične aktivnosti (fitnes, vadbe):

  • redna telesna aktivnost pomaga uravnavati telesno težo, izboljšati presnovo, zmanjšati stres in izboljšati čustveno počutje.
  • fizična aktivnost lahko poveča raven endorfinov, ki so povezani z občutkom sreče in zadovoljstva, s čimer posameznik lahko zmanjša potrebo po nagradi v hrani.

 

5. Farmakološko zdravljenje (zdravila):

  • v nekaterih primerih lahko zdravniki predpišejo zdravila za pomoč pri obvladovanju prenajedanja, kot so zdravila za zmanjšanje apetita ali zdravila za uravnavanje ravni hormonov, povezanih z lakoto in sitostjo.

 

  1. Skupinske terapije, skupine za samopomoč, podporne skupine omogočajo deljenje izkušenj, razumevanje, podporo in povezanost med ljudmi, ki se soočajo z isto težavo.

 

  1. Sprememba življenjskega sloga

S spremembo življenjskega sloga, okolja, ljudi, vključevanjem telesnih aktivnosti, sprehodov v naravi in drugih oblik sprostitve, lahko posameznik zmanjša stres. Priporočljivo je, da posameznik, ki želi doseči spremembe na svoji življenjski poti, predvsem na lastni samopodobi in doživljanju sebe, v svoje življenje in odnose začne postopoma vnašati nova, pozitivna prepričanja in misli glede lastnega doživljanja, telesa, odnosov, prehrane, ljudi in dogodkov v življenju nasploh. Da se sprejme in vzljubi takšnega, kot je, da dela na sebi in prepoznavanju svojih pozitivnih lastnosti ter stiku s telesom in občutki.

 

Metoda intuitivnega prehranjevanja kot način zdravljenja odvisnosti od hrane

Ena od preizkušenih metod prehranjevanja v sodobnem času je, da se posameznik začne intuitivno prehranjevati. To pomeni, da se začne zavedati svojih zmožnosti zaznavanja telesnih občutkov, ki prihajajo iz notranjosti telesa, saj je vsako čustvo povezano z edinstveno zaznanim telesnim občutkom.

Ko posameznik začne poslušati svoje telo, lažje zadovolji svoje biološke in psihološke potrebe, saj so potrebe tesno povezane z neposrednim doživljanjem občutkov v telesu. Tako se posamezniku v procesu sprememb ni potrebno več mučiti, se siliti, odpovedovati, se kriviti ali skrivati, temveč na ta način posameznik začne poslušati svoje telo, začne skrbeti zase, si zaupa, postane sočuten do sebe in začne spoštovati sebe in svoje telo.

 

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. ter.

 

Bi vas zanimalo še več o odvisnostih? Preberite  https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-kako-prepoznati-odvisnosti-znaki-odvisnosti-ter-pot-naprej/

Morda bi vas zanimalo tudi https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-so-posledica-travm-iz-otrostva-oz-naraven-odziv-na-nenaravne-okoliscine/