ODVISNOST OD ODNOSOV

KRATKI VODNIK O ODVISNOSTI OD ODNOSA

 

V tem prispevku boste izvedeli:

  • kaj je odvisnost od odnosa,
  • kakšni so znaki in simptomi odvisnosti od odnosa,
  • obrambni mehanizmi odvisnosti od odnosa,
  • vzroki odvisnosti od odnosa,
  • posledice odvisnosti ter
  • zdravljenje odvisnosti od odnosa.

 

Odvisnost od odnosa ali soodvisnost

Odvisnost od odnosa se pogosteje pojavlja pri ženskah in gre za nekemično odvisnost. Čeprav se o tej odvisnosti redkeje sliši in govori, so zanjo značilni vsi znaki in dinamike, ki veljajo tudi za druge odvisnosti nasploh. Pojmujejo jo tudi kot soodvisni odnos, soodvisnost, odvisnost od ljubezni, zaljubljenosti.

 

Odvisnost od odnosa se nanaša na čustveno, mentalno, fizično in duhovno odvisnost od drugega. Je nezdrava oblika odnosa, za katero je značilna predvsem neenakost moči in vlog obeh partnerjev. Bistvo te odvisnosti je, da je posameznik odvisen od ideje o romantični ljubezni, popolni ljubezni ali zaljubljenosti, ki se bo zgodila, četudi na račun skrajno dramatičnih, kaotičnih odnosov, zavrnitev in razočaranj. – in ki jo na drugi strani zavajajoče predstavlja tudi družba in mediji

 

Kaj je odvisnost od odnosa?

Odvisnost od odnosa je odvisnost, kjer posameznik razvije pretirano čustveno odvisnost od drugega (ali več oseb), saj čuti, da brez njega ne bo preživel. Za odvisnost od odnosa je značilno, da ima posameznik ponavljajoče se težave, za katere ve, da so škodljivi in ve, da bi jih moral spremeniti ali prekiniti, a jih ne more.

Kaže se v obliki pretirane čustvene ali fizične skrbi za drugega (partnerja, zakonca, staršev, otrok) ter zadovoljevanje njegovih potreb, s tem da posameznik povsem zanemari sebe in lastne potrebe. S pretirano skrbnostjo do drugega posameznik vrednoti sebe in zaznava lastno vrednost. Odvisnost se izrazi, ko posameznik na drugi strani (pri partnerju) naleti na neodobravanje, nesprejemanje ali zavračanje njegove (vsiljene) pomoči, saj to zazna kot da ga nihče ne potrebuje in torej ni pomemben niti vreden.

 

Nezdrava dinamika odvisnosti od odnosa

Ta odvisnost običajno vodi do nezdravih dinamik v medosebnih odnosih, velikokrat v zakonskem in partnerskem odnosu, saj posameznik presoja, zaznava in vrednoti sebe ter lastno vrednost le v odnosih z drugimi. Takšne odnose večinoma ohranja na škodo lastnega zdravja, samospoštovanja, zanikanja svojih potreb in želja, lastne vrednosti in neodvisnosti.

Lahko bi rekli, da posameznik potrebuje odnos ali razmerje zato, ker verjame, da bo njegov trud nekoč poplačan z idealno ljubeznijo, o kateri sanjari. Pogosto takšnega posameznika starši v otroštvu niso znali potolažiti, poskrbeti zanj ali so ga zavračali.

Odvisnost od odnosa je v resnici poskus zadovoljiti te otroške primanjkljaje: občutek varnosti, ljubljenosti, zaželenosti. Ti ljudje običajno bolj skrbijo za druge, saj sebe nimajo radi, niti se ne zavedajo, kdo so in kaj želijo.

Z drugimi besedami o odvisnosti od odnosa govorimo, ko odnos dveh odraslih posameznikov ni zdrav in vključuje veliko poniževanja, nadzora, razvrednotenja, manipulacije in drugih čustvenih ali telesnih zlorab. A kljub temu odvisnik ne more prekiniti odnosa in v njem vztraja ali pa se nenehno vrača k zlorabljajočemu partnerju. Odvisnik od odnosa težke občutke pozabi, zanika, nezdrave dele odcepi od sebe in se osredotoča na lepe dele odnosa. 

Odvisnost od odnosa se lahko pojavi tudi v drugih odnosih, kot so prijateljski, službeni ali sorodniki. Takšna odvisnost se kaže kot pretirana potreba po potrditvi, čustveni podhranjenosti ali celo manipulaciji, da bi bila ljubljena oseba vedno prisotna in zadovoljna z njim.

 

Znaki in simptomi odvisnosti od odnosa

Odvisnost od odnosa se lahko kaže na različne načine. Najbolj prepoznavna je po naslednjih znakih in simptomih:

 

  • strah pred zavrnitvijo in osamljenostjo – posameznika je neskončno strah zapuščenosti in zavrnitve s strani drugega, kot da ne zmore živeti sam. Pogosto doživlja prekomerno zaskrbljenost, tesnobo, depresijo, strah, neljubljenost, nevrednost in posledično posesivno vedenje za ohranitev odnosa.

 

  • potreba po nenehni potrditvi – posameznik potrebuje nenehno ljubezen, pozornost, potrditev in odobravanje od drugih, da se počuti vrednega. Posameznik ima težave z zadovoljevanjem lastnih potreb in želja.

 

  • prednost daje drugim – s pretirano požrtvovalnostjo in skrbnostjo za zadovoljevanje potreb partnerja in ohranjanje odnosa, zanemarja lastne potrebe, kar posledično lahko privede do izgorelosti, zamer jeze in izgube lastne identitete.

 

  • pretirana na-vezanost na druge ljudi – posameznik se čuti notranje praznega in izgubljenega brez prisotnosti druge osebe, kar lahko vodi v zlorabo in pretirano navezovanje na drugega. Ta posameznik ne zmore biti sam in ni zmožen zapustiti odnos. Pogosto je posledica takšnih odnosov tudi nezvestoba partnerja ali zakonca.

 

  • pomanjkanje samostojnosti – posameznik se težko samostojno odloča, težave ima s samozavestjo, spremlja ga občutek nezadostnosti. Pogosto imajo težave s socialnimi stiki izven odnosa ali jih sploh nimajo niti osebnih interesov.

 

  • uživanje v dramatičnih odnosih – posameznik lahko pogosto ponavlja ali se znajde v dramatičnih odnosih, saj verjame, da brez te dinamike ne more občutiti ljubezni ali bližine. Značilne so pogoste prekinitve in pobotanja v odnosu s partnerjem, nenehni prepiri, nasilje, drame, skrajnosti, kaotični in negotovi odnosi.

 

  • težave v postavljanju zdravih meja – posameznik pogosto zanemarja lastne potrebe, se ne ceni in spoštuje, lahko je žrtev zlorab in manipulacij partnerja, ki prestopi meje njegove integritete, kar pri posamezniku pogosto vodi v utrujenost, frustracijo, jezo ali celo opravičuje zlorabo. Ne zna reči ne, ko je to potrebno, lahko je zaprt vase, nedostopen.

 

  • zapletanje v razmerja z odvisniki, čustveno nestabilnimi ljudmi ali motenimi osebami – v odvisnih odnosih se lahko pojavijo vzorci čustvene manipulacije, odvisnosti z dramatičnimi čustvenimi reakcijami (npr. ljubosumje, jeza, obup), ki vodijo v strastne odnose, seks kot pomiritev, vendar na drugi strani tudi destruktivne odnose, zlorabo substanc. Odvisnik si pogosto izbere partnerja, ki ima veliko težav, lahko tudi z odvisnostjo, v odnosu je lahko prisotno nasilje, izbruhi jeze, vzkipljivost, medsebojna obračunavanja idr. in ti vzorci ter razmerja se ponavljajo.

 

  • duševne motnje – lahko imajo motnje prehranjevanja, depresijo, fobije in strahove, zlorabe drugih substanc.

 

Ponavljajoči se cikel odvisnosti od odnosa

V osnovi se cikel odvisnosti od odnosa odvija tako kot vse odvisnosti. Odvisnik kompulzivno ponavlja vedenje, čeprav se zaveda, da je zanj škodljivo in dolgoročno uničujoče za oba. Odvisnika izdajo čustva, ki ga silijo v nenehno ponavljanje domačih občutkov.

Če ga partner zapusti, ima odvisnik odtegnitvene simptome, kot so nemir, razdražljivost, tesnoba, nepotrpežljivost, nespečnost, težko zdrži brez drugega in bo naredil vse, da se stanje spremeni v prvotno. Organsko ga kmalu pogreša, stresni vzorci in dopaminska soodvisnost odvisnika silijo k vrnitvi nazaj v odnos. Takrat odvisnik doživlja podobne težke občutke kot pri opuščanju neke druge kemične odvisnosti in doživlja pravo abstinenčno krizo. Tega si zavestno ne želi, vendar si ne zna pomagati. Že sama misel na prekinitev odnosa lahko v odvisniku vzbudi še hujša občutja, kot so strah, groza in nesmiselnost.

Po odhodu partnerja se odvisnik lahko poslužuje tudi različnih manipulacij, izsiljevanj, pritiskov, prošenj, ki se lahko stopnjujejo do skrajnosti in nasilja. Pritiski odvisnika so lahko zelo hudi, s tem pa z odhodom drugega uresniči svoj največji strah: strah pred zapuščenostjo, osamljenostjo, zavrnjenostjo.

 

Obrambni mehanizmi odvisnosti od odnosa

Obrambni mehanizmi odvisnosti od odnosa so podobni kot pri drugih odvisnostih, in sicer:

  • zanikanje: odvisnik zanika svoje težave z drugim in se ponovno vrača v odnos.
  • racionalizacija: odvisnik išče različne razloge, zakaj ima težave v odnosu, da je partner utrujen, da je preveč stresa, da ga nujno potrebuje, da ne zmore brez njega.
  • projekcija: odvisnik krivi sebe, da se ni dovolj potrudil, da brez njega ne more, kriva je služba partnerja idr.
  • zmanjševanje: odvisnik zmanjšuje težo težav v odnosu, da ni tako hudo, kot se sliši, si zakriva oči, vztraja kljub škodljivosti in se vedno znova vrača,
  • čudoviti spomini: odvisnik se spominja lepih skupnih trenutkov s partnerjem, kar mu znova vzbuja podobo o čudoviti ljubezni, vedno začneta znova, kljub destruktivnim odnosom,
  • manipulacija: odvisnik se poslužuje različnih manipulacij za ohranitev nestabilnega odnosa ali partnerja, groženj, obupa, obžalovanja, opravičevanja, odhaja in se znova vrača, obtožuje in se znova opravičuje idr.

 

Vzroki odvisnosti od odnosa

Vzroki odvisnosti od odnosa so lahko nevrobiološki, psihološki, socialni, nizka samopodoba, izkušnje iz otroštva, duševne motnje ter družbeni in kulturni vplivi:

  • nevrobiološki: gre za nagrajevalni sistem v možganih, posebej sproščanje hormona dopamina. Upanje na ljubezen partnerja v kombinaciji z vznemirjenostjo iskanja ali sproščanja hormona lahko sčasoma privede do odvisnosti od odnosa.
  • socialni/razvojni: odvisnost od odnosa večinoma izhaja iz negativnih izkušenj iz preteklosti ali otroštva, posebej vezani na stil navezanosti.
  • zgodnja travma in zloraba – ljudje, ki so doživeli različne travme v otroštvu, kot so zlorabe, nasilje, zanemarjanje, zavrnitve imajo večje tveganje, da v odraslosti razvijejo odvisnost od odnosa. Travme tudi porušijo zdrave meje delovanja in dostojanstva posameznika.
  • nizko samospoštovanje, nizka samopodoba – posamezniki, ki ne čutijo lastne vrednosti ali ljubezni do sebe, ki so v otroštvu doživeli pogoste zavrnitve, zapuščenost, odrinjenost, lahko posledično iščejo potrditve, pozornost in ljubezen v drugih ali v partnerju, kar lahko sčasoma vodi v odvisnost od odnosa.
  • čustvena zapuščenost, čustvena podhranjenost – ljudje, ki niso imeli čustvene podpore, čustvenega stika, pozornosti ali ljubezni s strani staršev v svojih zgodnjih otroških letih, lahko nenehno iščejo tovrstno pozornost v svojih odraslih odnosih.
  • strah pred osamljenostjo – močan strah pred osamljenostjo, zapuščenostjo ali zavrnitvijo lahko vodi v to, da se oseba začne pretirano, obsedeno navezovati na drugega, da bi utišala te občutke.
  • duševne motnje – posamezniki, ki imajo težave v duševnem zdravju, kot sta depresija, tesnoba, so bolj nagnjeni k temu, da razvijejo odvisnost od odnosa.
  • družbeno–kulturni – vpliv medijev in predstava idealne, romantične, obsesivne ljubezni, po katerih hrepeni mnogo ljudi, tudi skozi številne filme in dogodke.

Z vidika teorije navezanosti lahko vzroke pojasnimo tudi v luči varne in nevarne navezanosti (Bowlby, Ainsworth), ki jo otrok razvije ob starših ali skrbnikih v primarni družini. Kvaliteta čustvenih vezi iz otroštva naj bi narekovala stil navezanosti pri vzpostavljanju odraslih intimnih odnosov.

Varno navezani otroci se v odraslosti v partnerskih odnosih počutijo varno, zaupajo, počutijo se ljubljeni in sprejeti. Nevarno navezani otroci se v partnerskih odnosih počutijo ne-varno in negotovo.

Pri izogibajoči nevarni navezanosti imajo posamezniki težave z iskanjem varnosti in podpore, izogibajo se bližini partnerja, umikajo se od partnerja, partnerju ne zaupajo, kar še poveča njihovo tesnobo in strah.

Ambivalentna nevarna navezanost se v odraslosti kaže kot nenasitno hrepenenje ali težnja po bližini, značilne so tudi večja nezvestoba, obsesije, težnje po ponovni združitvi in ljubosumje, saj je partnerja strah pred zavrženostjo. Konflikti v odnosu predstavljajo grožnjo pridobitvi potrditve, podpore ali varnosti s strani partnerja, zaradi česar jih je strah zavrnitve, zato se poslužujejo nefunkcionalnih vedenj, kot je dominantnost nad partnerjem ali popolna vdanost partnerjevim zahtevam.

Pri dezorganizirani nevarni navezanosti so posamezniki v partnerskih odnosih prestrašeni in zbegani, hrepenijo po bližini in varnosti partnerja ter se hkrati bojijo, da bodo znova prizadeti. Nasilje v odnosu je lahko posledica želje po pripadnosti, jeze in strahu ter pomanjkanja občutka varnosti, pozornosti, tesnobe in težav v komunikaciji.

 

Posledice odvisnosti od odnosa

Odvisnost od odnosa lahko povzroči številne negativne posledice, predvsem na psihološkem, čustvenem in socialnem področju:

 

  • pomanjkanje osebne identitete – posameznik lahko izgubi občutek lastne identitete, saj je ves čas osredotočen na potrebe in želje drugega, namesto na svoje lastne vrednote in cilje. Pogosto ne ve, kdo je in kakšne so njegove potrebe in želje.
  • nizka samopodoba – zaradi negativnih izkušenj s starši iz otroštva, npr. zavrnitev, previsokih pričakovanj, katerim posameznik ni mogel zadostiti, neuspehov, nezadostnosti, nevrednosti, posameznik oblikuje nizko podobo o sebi in nizko samovrednotenje, kar se odraža tudi v partnerskem odnosu.
  • čustvena izčrpanost – nenehno iskanje potrditve in pozornosti od drugih lahko povzroči čustveno izčrpanost, utrujenost, izgorelost in stres. Posameznik se lahko počuti izčrpano zaradi nenehnih napetosti in skrbi v odnosih.
  • neenakovredni odnosi – odnosi postanejo neenakovredni, saj posameznik prevzame preveč odgovornosti in skrbi za čustveno dobrobit druge osebe, partnerja in odnosa. To lahko privede do čustvene zlorabe in izkoriščanja.
  • težave s postavljanjem meja – posameznik pogosto nima svojega mnenja, ima težave s postavljanjem meja, zato je lahko žrtev različnih manipulacij, zlorab in izkoriščanja s strani drugega.
  • težave z zaupanjem – pretirana odvisnost lahko povzroči, da posameznik postane preveč ljubosumen, sumničav ali posesiven, kar onemogoča vzpostavitev zdravega in zaupanja vrednega odnosa in vzbuja občutek, da drug drugega dušita.
  • zanemarjanje skrbi zase – ker je posameznik osredotočen na odnos, pogosto zanemarja lastno osebno rast, lastno življenje, socialne stike, lastne potrebe in zanimanja, kar lahko vodi v blokade in pomanjkanje napredka na drugih življenjskih področjih.

 

Zdravljenje odvisnosti od odnosa

Odvisnost od odnosa je mogoče zdraviti predvsem v smislu dela na sebi, vendar zahteva čas, vztrajnost, voljo in pogosto strokovno pomoč. Zdravljenje odvisnosti od odnosa je proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in  priznanje odvisnika, da ima težave, kar je pogosto problem. Že celotna okolica opazi, da je skupni odnos dveh skrajno problematičen, a kljub temu vztrajata skupaj in nič ne naredita. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore odvisniku od odnosa.

Obstajajo različne oblike zdravljenja, med katerimi posameznik lahko izbira:

 

  1. Psihoterapija:

Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko odvisnosti od odnosa zelo podporna, priporočljiva in nujna, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli so trenutnega življenja in doživljanja. Individualno terapijo bi priporočila vsakomur, ki se sooča s tovrstno problematiko.

Na voljo so različne vrste in psihoterapevtski pristopi, za katere se posameznik lahko odloči.

Pomembno je, da se odvisnik od odnosa sooči z naslednjimi temami:

  • izboljšanje samopodobe in samospoštovanja – posamezniki morajo delati na izboljšanju samopodobe in samospoštovanja.
  • postavljanje zdravih mej –posameznik se mora naučiti postavljati zdrave meje v odnosih, da ne bodo več odvisni od drugih, da drugim ne bodo dovolili, da so nespoštljivi, nasilni do njega ali kakšnih drugih manipulacij; da posameznik razume, da je samostojna osebnost z lastnimi misli in občutki, enako so drugi,
  • razvijanje občutka lastne vrednosti – gradnja notranje moči, občutek neodvisnosti, lastne vrednosti in sposobnosti ter spoštovanje sebe so ključnega pomena.
  • soočanje s čustvenimi ranami.
  • osebna rast in spremembe v odnosih.

 

  1. Skupinske terapije, skupine za samopomoč, podporne skupine omogočajo deljenje izkušenj, razumevanje, podporo in povezanost med ljudmi, ki se soočajo z isto težavo.
  1. Vodeni programi za zdravljenje odvisnosti od odnosa.
  1. Življenjske spremembe

S spremembo življenjskega sloga, okolja, ljudi, vključevanjem telesnih aktivnosti, sprehodov v naravi in drugih oblik sprostitve, lahko posameznik zmanjša stres in se izogne situacijam, ki ga spominjajo na pretekle izkušnje oziroma dosedanje neustrezne navade. Priporočljivo je, da posameznik, ki želi okrevati od odvisnosti od odnosa ter doseči spremembe na svoji življenjski poti, predvsem na lastni samopodobi, v svoje življenje in odnose začne postopoma vnašati nova, pozitivna prepričanja in misli glede lastnega doživljanja, želja, ciljev, odnosov, ljudi in dogodkov v življenju nasploh.

Odvisnost od odnosa je lahko zelo destruktivna in otežuje razvoj posameznika ter kakovost njegovih medosebnih odnosov. Kljub temu je mogoče to težavo uspešno premagati z ustrezno terapijo, podporo strokovnjakov, spremembo trenutnega življenja in vztrajnim prizadevanjem za nove izkušnje, čustveno neodvisnost in skrb zase. Sčasoma in z globljim spoznavanjem sebe in svojih želja je mogoče vzpostaviti tudi bolj zdrave, enakovredne in spoštljive odnose.

 

dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.

 

Bi vas zanimalo še več o odvisnostih? Preberite tudi https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-kako-prepoznati-odvisnosti-znaki-odvisnosti-ter-pot-naprej/

Morda bi vas zanimalo tudi https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-so-posledica-travm-iz-otrostva-oz-naraven-odziv-na-nenaravne-okoliscine/