PSIHOTERAPIJA

»Spremenite svoje misli, svoja prepričanja in spremenili boste svoje življenje.« (Louise L. Hay)   

 

KAJ JE PSIHOTERAPIJA?

Beseda psihoterapija izhaja iz starogrščine in pomeni zdravljenje duše.

Psihoterapija predstavlja globlji proces, ki vam pomaga pri soočanju s kakršnimi koli čustvenimi, psihičnimi stiskami oz. težavami v življenju. Ne gre za postavljanje diagnoz ali predpisovanje zdravil, temveč za osebni pogovor, ki vam pomaga pri razumevanju, prepoznavanju in spreminjanju vaših vzorcev odnosov, delovanja, mišljenja in čustvovanja.

 

KAKO PSIHOTERAPIJA POTEKA?

Psihoterapija predstavlja proces in poteka v obliki večkratnih, zaporednih srečanj (po 60 min/90 min), odvisno od teže vaše stiske, saj je za spremembo prepričanj o odnosih in življenju nasploh potreben čas. Vključitev v terapevtski proces je vaša svobodna odločitev, prav tako je tudi odločitev o zaključku procesa.

Osnova psihoterapije je odnos – odnos med terapevtko in klientom. Poteka v obliki pogovora s terapevtko v varnem in zaupnem okolju. Terapevtka vam tekom terapevtskega procesa s svojo nepristransko držo, podporo in sočutnim  odzivanjem omogoči, da veliko lažje spoznavate, odkrivate in globlje razumete ter začutite medsebojno čustveno komunikacijo, ki predstavlja osnovo za pojav težav v odnosu. Vzroki za vaše trenutne težave v odnosih običajno izvirajo iz preteklih izkušenj iz otroštva in preteklosti nasploh ter se, vse dokler se z njimi ne soočite, skozi življenje v različnih odnosih nevede ponavljajo. Namen srečanj je prepoznavanje vzrokov, ki so privedli do vaše stiske in težav. Tekom srečanj se terapevtka odziva na vaše čustvene reakcije in vsebino povedanega ter jih čustveno vrednoti, pojasnjuje in ubesedi na nov, drugačen način. Prav tako terapevtka v procesu vztraja z vami tudi v najtežjih in najbolj bolečih trenutkih, saj ravno ti odpirajo priložnosti za izboljšanje situacij. Takrat z vami ustvarja nove čustvene izkušnje, torej nekaj, kar do zdaj še niste doživeli. To, kar po uspešni terapevtski obravnavi pridobite, so ravno navedene čustvene izkušnje s terapevtko, ki jih tekom srečanj ponotranjite, razumete, ozavestite in občutite na nov način. Te izkušnje vam omogočijo, da ljudje, odnosi, situacije, dogodki in vaše življenje za vas dobijo večji smisel, novo razumevanje, globlji in širši vpogled, upanje, vzbudijo moč in voljo za spremembe ter zaupanje vase, kar porodi nove odločitve za spremembe v življenju in v odnosih.

 

KOMU JE PSIHOTERAPIJA NAMENJENA?

Psihoterapevtska pomoč je namenjena vsem, ki se soočate s kakršnimi koli osebnimi, partnerskimi ali družinskimi stiskami, in potrebujete globlje razumevanje sebe ter širše razumevanje okoliščin, povezanih z vašo trenutno situacijo, predvsem pa potrebujete čustveno oporo in razumevanje pri razreševanju vaše stiske ali težav.

Terapija je priporočljiva za posameznike, pare ali družine, ki se soočate:

  • z željo po spremembi trenutnega življenja v bolj zadovoljivo in izpolnjujoče življenje, da globlje in na drugačen način spoznate sebe, svoja prepričanja, čustva in misli, svoje talente in sposobnosti, svoje lekcije in izzive, pridete v stik z lastnimi čustvi in začnete življenje dojemati in živeti bolj polno, bolj samostojno in odgovorno,

KAR SE KAŽE KOT soočanje:

  • z osebnimi težavami (obup, osamljenost, neodločnost, nezmožnost postaviti se zase, izguba službe ali bližnje osebe, samomorilnost, težave z zasvojenostjo, s samopodobo, psihične motnje, izbruhi jeze idr.),
  • s partnerskimi/zakonskimi težavami (nezvestoba, posledice razveze ali razhoda, odtujenost, nezadovoljstvo ali nerazumevanje med partnerjema, težave zaradi alkoholizma ali nasilja v odnosu, pogosti prepiri, vmešavanje tašče v odnos, čustveni partner, odnos z narcisom idr.),
  • s težavami v starševstvu (nerazumevanje z otroki ali mladostniki, vzgojne dileme in vprašanja, vedenjske in čustvene težave otrok, nezmožnost najti stik z otrokom, otrok se zapira vase, posledice pri otrocih zaradi razveze/alkoholizma v družini, nesodelovanje partnerja pri starševstvu, vmešavanje tašče v vzgojo idr.),
  • s težavami zaradi odvisnosti (alkoholizem, droge, odvisnost od dela, interneta, iger idr.),
  • s težavami zaradi različnih oblik nasilja, travm in zlorab v odnosih (spolne, fizične in čustvene zlorabe, razne oblike psihičnega trpinčenja in ustrahovanja, poniževanja itd.).

 

KDAJ SE ODLOČITI ZA TERAPIJO?

Vsak človek zase sam začuti in ve, da bi potreboval pogovor s strokovnjakom. Za psihoterapijo se je smiselno odločiti, ko čutite, da sami ne boste zmogli izstopiti iz začaranega kroga težav ali zapletov (izzivov), ko se že dlje časa počutite nezadovoljni, ko ne vidite nikakršne rešitve ali smisla, ko ste povsem obupani in nemočni, ko nimate nikogar, da bi vam prisluhnil oz. ko preprosto veste, da bi morali svoje izkušnje nekomu zaupati. Npr.

  • ko si želite spremeniti trenutno stanje ali odnose, a ne veste, kako,
  • ko ne vidite pravega smisla za življenje,
  • ko se počutite obupane in nemočne prekiniti ali ustaviti val ponavljajočih se težav (v odnosih ali situacijah), morda naveličane enoličnosti,
  • ko ste na splošno nezadovoljni, neizpolnjeni, osamljeni in se vrtite v začaranem krogu,
  • ko se počutite depresivne, brez volje za življenje, 
  • ste nezadovoljni v zakonu,
  • ko doživite kakšno hudo travmatično izkušnjo (npr. smrt bližnjega, zlorabo, posilstvo) ali večji šok (npr. prevara, razhod, nesreča, samomor),
  • ko v vsakdanjem okolju doživljate nasilje ali različne zlorabe, manipulacije, poniževanja…(npr. odnos z narcisom, mobing na delovnem mestu),
  • ko ne najdete stika z otroki ali imate težave z otroki,
  • imate težave v službi (izgorelost, nerazumevanje),
  • idr.

Eden od vidnejših razlogov za odločitev za psihoterapijo je tudi nevtralnost in objektivnost terapevta, saj ljudje veliko lažje zaupajo in so iskreni do neznane osebe, terapevt pa veliko lažje prepozna in ovrednoti življenje ter odnose ljudi oz. ima boljši vpogled v njihova življenja, saj vanje ni čustveno vpleten.

 

KAKO VAM LAHKO PSIHOTERAPIJA POMAGA – KAJ LAHKO V PROCESU PRIDOBITE?

  • nova spoznanja o sebi, odnosih,
  • večje, globlje razumevanje odnosov, situacij,
  • spoznanja o življenjskih lekcijah in skritih sporočilih, ki jih prinašajo težave, 
  • bolj zavestno delovanje v vsakdanjih situacijah,
  • prepoznavanje globljih prepričanj, ki povzročajo težave,
  • moč za spremembe na različnih področjih,
  • lažje sprejemanje odločitev glede vaših odnosov, situacij, dogodkov,
  • boljši vpogled v svoje življenje,
  • prepoznavanje lastnih želja, potreb in ciljev,
  • prepoznavanje lastnih čustev in misli,
  • prepoznavanje vzorcev delovanja, čustvovanja in mišljenja,
  • zmanjšanje/odprava občutkov krivde, nemoči, strahov…,
  • večje zaupanje in gotovost vase,
  • boljša kakovost življenja in medsebojnih odnosov,
  • večji notranji mir in zadovoljstvo,
  • lažje soočanje s težavami,
  • stik s sabo…

 

SPREMEMBE SO NUJNE

Za dosego sprememb v življenju in vaših odnosih so najprej ključne vaše premišljene, trdne odločitve, da nekaj zares želite doseči, zaključiti ali spremeniti (da imate nečesa dovolj, da ste naveličani, da si želite drugačnih odnosov, novo službo…), vztrajnost in volja za razrešitev situacij, s katerimi se soočate.

Pomembno pa je tudi, da v svoje življenje postopoma in zavestno začnete vnašati konkretne spremembe oz. zavestno spreminjati sebe, svoje misli, čustva in odnose, saj se vam le tako življenje lahko začne spreminjati. Saj veste, s starimi, ustaljenimi navadami (prepričanji) ni možno pričakovati sprememb! To lahko storite edino vi. Pomembno je, da izstopite iz vloge žrtve ter prevzamete odgovornost za svoje življenje.

Učinek vašega dela bo viden skladno s spreminjanjem vas samih (v globino) in posledično vašega življenja in spremembe ostajajo trajne.

Po uspešnih terapijah npr.:

  • razmišljate bolj pozitivno,
  • se bolj spoštujete in cenite,
  • prevzamete odgovornost zase,
  • postanete bolj odločni ali bolj gotovi vase,
  • si več upate,
  • več razumete,
  • zaključite nezdrave odnose,
  • zamenjate nepravo službo,
  • imate cilje in se zavedate svojih želja,
  • gledate na težave z drugega zornega kota,
  • ste bolj aktivni in zavestni,
  • idr.

Enostavnih instant nasvetov, ki bi vam na hitro olajšali ali rešili težavo, ni, saj gre pri procesu terapije za globlje spreminjanje negativnih čustev, misli in čustvenih vzorcev odnosov, ki jih živite, v takšne, ki bodo za vas bolj zdravi, podporni, v katerih se boste počutili vredne, močne, spoštovane in pomembne, preko katerih boste znova ozavestili svoje srčne želje, potrebe, prepričanja, pričakovanja in smisel življenja ter se naučili bolj prisluhniti sebi, prepoznati občutke in jim skozi življenje slediti. Pri samem vnosu sprememb v vaše dosedanje življenje je terapevtski proces lahko odlična opora za razumevanje vaših dosedanjih “zapletov” in “težav” (izzivov, lekcij) ter spodbuda za nadaljnjo uresničevanje vaših želenih ciljev po vaši meri.

 

KATEREGA PSIHOTERAPEVTA IZBRATI?

V Sloveniji (na spletu) lahko najdete psihoterapevte različnih terapevtskih pristopov oz. modalitet (npr. sistemsko-relacijskega, analitičnega, vedenjsko-kognitivnega, geštalt, integrativnega, KVT…), najbolje se je odločiti na osnovi lastne intuicije in izbrati tistega, ki ga že ob prvem stiku začutite kot »pravega« oz. se ob njem dobro počutite.  Psihoterapevte najdete v različnih regijah in krajih.

POZOR!

Pomembno se mi zdi opozoriti, da pri iskanju katere koli alternativne oblike pomoči zase v obliki “svetovanj, vodenja, terapij, motivacijskih treningov, coachev, gurujev, skupinskih treningov… uporabljate zdravo mero previdnosti, izkušnje, priporočila in poslušate svoje občutke, saj se mnoge “seanse” lahko kmalu izkažejo za prevaro, zavajanje, s pridihom religioznosti, sektaštva, teme.

Zapomnite si: ničesar ni možno doseči ali spremeniti čez noč, na hitro, na osnovi obljub, molitev, nočnih tečajev, apokaliptičnih napovedi… Ničesar vam ni treba v ogromnih zneskih vnaprej plačevati, se s krediti zadolževati za to, da bi se vam “grehi” ali jeza zmanjšala, raztopila, vas zbližala z Jezusom ipd. neumnosti. To zagotovo NI psihoterapija.  

 

Vas zanima razlika med psihoterapevtom, psihologom in psihiatrom?

PSIHOTERAPEVT

Psihoterapevt je običajno zaključil dodiplomski študij (oz. po bolonjskem sistemu 2. stopnjo), največkrat družboslovne smeri, po tem pa opravil še podiplomski študij ene izmed psihoterapevtskih smeri.

Psihoterapevt izvaja psihoterapijo, ki temelji na zaupnem, varnem in sočutnem odnosu med psihoterapevtom in klientom. Ne ukvarja se le z duševnimi motnjami, temveč nudi pomoč ljudem, pri katerih so težave prerasle njihove trenutne zmožnosti spoprijemanja z njimi. Izhaja lahko iz različnih psihoterapevtskih pristopov in skladno s tem uporablja različne metode in tehnike. Psihoterapevt je lahko zaposlen v okviru zdravstvenih zavodov, večinoma pa deluje v okviru privatne prakse. Prav tako kot pri psihološkem svetovanju moramo biti pazljivi tudi pri izbiri psihoterapevta. V Sloveniji področje psihoterapije ni zakonsko urejeno, zato se na trgu pojavljajo terapevti, ki niso nujno opravili ustreznega izobraževanja.

PSIHOLOG

Psiholog je svoje izobraževanje zaključil v okviru Filozofske fakultete na študiju psihologije. V zadnjih letih se je pojavil tudi nov profil biopsihologa, katerega študij poteka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Poseben profil psihologa je klinični psiholog, ki je poleg študija psihologije opravil še specializacijo klinične psihologije, ki jo je zaključil s specialističnim izpitom.

Psiholog lahko svoje delo opravlja v zelo različnih institucijah, npr. v šoli, vrtcu, vojski, zdravstvenih ustanovah, v kadrovskih službah, socialnih zavodih itd. Posebnost njegovega dela je psihološko ocenjevanje, pri čemer uporablja psihološke vprašalnike, teste ali druge psihodiagnostične pripomočke. Psiholog ne postavlja diagnoz, poda pa lahko psihološko mnenje. Prav tako ne more predpisovati zdravil. Nudi lahko psihološko svetovanje, ne pa psihoterapije (če nima dodatne psihoterapevtske izobrazbe). 

Klinični psiholog izvaja klinično-psihološko obravnavo in sodeluje v procesu diagnosticiranja težav v duševnem zdravju.

PSIHIATER

Psihiater je izobraževanje opravil na medicinski fakulteti (osnovna izobrazba zdravnik) ter nato specializacijo psihiatrije, ki jo je zaključil s specialističnim izpitom.

Ukvarja se z zdravljenjem duševnih motenj. Na podlagi kliničnega intervjuja, opazovanja in podatkov, ki jih pridobi s strani svojcev, postavi diagnozo duševnih motenj. Kot drugi zdravniki postavlja diagnoze ter predpisuje ustrezna zdravila, ko zdravljenje to zahteva. Najpogosteje je zaposlen v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in psihiatričnih bolnišnicah, lahko pa deluje tudi v okviru privatne prakse. Napoti na klinično-psihološko obravnavo (napoti lahko tudi drug zdravnik specialist).

 

 

“Vse, kar želite doseči v življenju, je odvisno predvsem od vas.”