“Tiščanje v prsih, nenadno hitro bitje srca, težko dihanje, cmok v grlu, vrtoglavica, zbujanje sredi noči, zaskrbljenost, nemir…”

so samo nekateri od simptomov, ki predstavljajo znake anksioznosti ali tesnobe pri posamezniku.

Razširjenost

S to težavo se v sodobnem času sooča čedalje več ljudi. Po nekaterih ocenah naj bi se z anksioznostjo spopadalo okoli 10 % (5-15 % različne motnje) populacije. V razvitem svetu naj bi kar četrtina ljudi trpela zaradi ene od oblik anksioznih motenj. K razvoju anksioznih motenj naj bi bile bolj nagnjene ženske.

Anksioznost se lahko pojavi kadar koli in vpliva na kvaliteto medosebnih odnosov, delo in življenje posameznika. Življenje v nenehni napetosti, prestrašenosti in zaskrbljenosti je izjemno naporno in izčrpavajoče. Jemlje ogromno moči in energije. Kadar pride do napada anksioznosti, anksioznost posameznika spravi v še večjo stisko, stres in zaskrbljenost. Najbolj pogost izgovor ljudi za takšne občutke je, da »je kriv stres.«

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

V tem prispevku boste izvedeli:

• kaj je anksioznost,
• kakšni so znaki ali simptomi anksioznosti in kako anksioznost prepoznati,
• katere situacije lahko sprožijo anksioznost,
• kakšni so vzroki in posledice anksioznosti ter
• zdravljenje anksioznosti.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je čustveno stanje, mešanica tesnobe, strahu, nemira, utesnjenosti, treme, žalosti, živčnosti in panike. Ne gre za motnjo ali bolezen, temveč za naraven odziv posameznika v primeru povečanega stresa in stresnih okoliščin.

Drugače rečeno gre za občutke tesnobe, skrbi, vznemirjenosti ali strahu, ki so pogosto povezani z negotovostjo glede prihodnosti ali kot da se bo zgodilo nekaj strašnega. Izrazijo se kot naraven odgovor telesa na stresne situacije, kot telesna napetost, vendar pa je težava, če se pojavijo v pretirani obliki, saj vplivajo na vsakdanje življenje ter odnose posameznika.

Lahko bi rekli tudi, da je anksioznost posledica nakopičenega stresa v telesu. Zaradi različnih negativnih izkušenj skozi življenje posameznika, iz otroštva in preteklosti, zaradi stresnih situacij, različnih travm, zlorab in nasilja, ob tem nastajajo negativna čustva (npr. jeza, strah, sram, nemoč, razočaranje, žalost, sovraštvo, bes, prizadetost…), ki se nevede nalagajo v telo.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Ko je teh čustev preveč, se izrazijo na telesni ravni v obliki anksioznosti. Telo posamezniku sporoča, da je vsega preveč, da je preobremenjeno, da ne zmore več ter da mora nujno nekaj spremeniti. Kolikor simptomi niso zdravljeni, lahko pride do razvoja anksioznih motenj.

Pojav anksioznosti je torej klic telesa k razbremenitvi in sprostitvi težkih čustev. K temu doprinesejo različni znaki, ki se pri posamezniku začnejo pojavljati na različnih ravneh.

Znaki in simptomi anksioznosti

Znaki za anksioznost se pri posamezniku lahko pojavijo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Izrazijo se lahko v različnih kombinacijah in intenzitetah, odvisno od posameznika in situacije. Pri nekaterih se anksioznost pojavi na dnevni ravni, pri drugih manj pogosto. Najpogostejši znaki za anksioznost so:

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Telesni znaki:

• povečana srčna frekvenca (hitrejše bitje srca, razbijanje v srcu),
• bolečine v prsih (pekoča bolečina v bližini srca),
• težave z dihanjem (občutek zadušitve, dušenja ali plitkega dihanja ali hitro dihanje),
• tiščanje v prsih,
• občutek suhih ust,
• občutek pritiska,
• »cmok v grlu« (težave pri požiranju),
• potenje (znojenje, tudi brez fizične aktivnosti), potne in odrevenele dlani,
• tresenje (v rokah ali po telesu),
• omotičnost ali vrtoglavica, motnje ravnotežja,
• napetost v mišicah (otrdelost ali bolečina),
• slabost ali prebavne težave (bolečine v želodcu, driska, bolečine v trebuhu),
• zaspanost ali nespečnost (prekomerna utrujenost ali težave pri spanju, zbujanje ponoči).

Čustveni znaki:

• pretirana zaskrbljenost (pretirane, neutemeljene skrbi, ki jih ni mogoče nadzorovati, stalno premlevanje miselnih scenarijev),
• občutek panike (nepojasnjena močna tesnoba ali strah),
• občutek nemira, razdražljivosti, napetosti, živčnosti,
• nizka samozavest, občutek manjvrednosti, samoobtoževanje,
• občutek, da si v nevarnosti, občutek ogroženosti, nemoči,
• težave s koncentracijo (posameznik se težko osredotoči na naloge),
• občutki tesnobe brez očitnega razloga.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Vedenjski znaki:

• izogibanje situacijam, ki lahko povzročijo anksioznost (npr. izogibanje stikom z ljudmi, javnim nastopom, iskanje izgovorov),
• izogibanje situacijam ali nalogam, ki povzročajo stres,
• izogibanje sprejemanju odločitev ali odgovornostim zaradi strahu pred napačnimi odločitvami,
• stalno ponavljanje besed, opravil, določenih gibov (npr. menjavanje položaja rok).

Miselni znaki:

• posameznik pogosto razmišlja negativno, črnogledo,
• razmišlja o pretirani napovedi za prihodnost,
• ne zmore se osredotočiti,
• skrbi ga, da življenja ne more nadzorovati, da je vsega preveč, da se bo nekaj zgodilo.

Včasih se lahko anksioznost pojavi brez očitnega razloga, včasih pa je lahko povezana z določenimi stresnimi situacijami, kot so stres, povezan z ljudmi, težave v odnosih ali skrbi glede zdravja in bolezni.

Znaki so lahko blagi, srednje močni ali zelo močni. Kadar anksioznost postane dolgotrajna oz. traja dlje časa in močno vpliva na vsakdanje življenje, se lahko razvije v resnejšo motnjo (npr. anksiozno motnjo), ki zahteva strokovno pomoč oz. pomoč strokovnjakov.

Napad tesnobe ali panični napad?

Napad tesnobe lahko hitro zamenjamo za panični napad, saj gre za podobna pojava. Posameznik lahko doživi celo oba napada naenkrat. Vseeno so med njima pomembne razlike. Pri paničnem napadu posameznik največkrat misli, da popolnoma izgublja nadzor ali da umira, npr. doživlja srčni napad. Ob tem se lahko pojavita tudi derealizacija (občutek neresničnosti) ali depersonalizacija (občutek, da je posameznik ločen od samega sebe).

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Panični napad se navadno pojavi nenadno in ga ne povzroči določen dejavnik, medtem ko lahko pri napadu tesnobe lažje določimo vzrok. Telesni simptomi paničnega napada so podobni, a bolj intenzivni kot v primeru napada tesnobe. Pogosto se zgodi, da posameznik zaradi paničnega napada potrebuje zdravniško pomoč, saj resnično verjame, da umira. Pri anksioznosti posameznik občuti nek nedefiniran strah, ki ga je težko razložiti, kot neka tesnoba, vznemirjenje in stanje živčne napetosti. Nastane brez neke jasne osnove.

Panični napad navadno spremlja tudi intenziven strah pred tem, da bi se napad ponovil. Posameznik se lahko začne izogibati določenim dejavnostim, mestom ali situacijam, ki jih povezuje s prejšnjim paničnim napadom.

Če se vrnemo k anksioznosti, v nekaterih primerih posameznikov varovalni mehanizem anksioznosti lahko deluje narobe. To pomeni, da se sproži tudi v trenutkih, ko posamezniku ne preti nobena nevarnost. Anksioznost se začne pojavljati tudi ob prisotnosti nenevarne situacije. Težava nastane, če se to dogaja večkrat in če je reakcija posameznika pretirana ali pa traja predolgo. Posameznikovo telo se namreč takrat pripravi za beg ali boj proti nevarnosti, ki v resnici sploh ne obstaja. Pravi sovražnik v tistem trenutku je posameznik sam sebi s svojimi mislimi, ki jih je res težko prepričati v nasprotno.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Vzroki anksioznosti

Vzroki za anksioznost so lahko zelo različni in se pogosto pojavijo zaradi kombinacije doživetih negativnih življenjskih izkušenj, stresnih dogodkov in odnosov. Te izkušnje običajno izvirajo iz zgodnjega otroštva posameznika in so bile niz ponavljajočih se stresnih, težkih izkušenj, ki so se lahko zgodile enkrat ali večkrat, ter se čustveno shranile v telo. Npr. posameznik je zaradi nasilja, ustrahovanja in groženj nenehno doživljal močan strah, ki ga je občutil in shranil tudi na telesni ravni, kar se je kasneje izrazilo v obliki anksioznosti. Kadar posameznik nima možnosti spregovoriti o svojih čustvih in čustveni stiski, se lahko pojavi stalen nemir in anksioznost.

Navajamo nekaj najpomembnejših vzrokov, ki prispevajo k razvoju anksioznosti:

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

1. Zgodnje izkušnje iz otroštva in vzgoja:

• Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer so prisotni stres, napetosti, zlorabe ali zanemarjanje, imajo večjo verjetnost, da razvijejo anksioznost in anksiozne motnje v odrasli dobi.
• Otrokovo doživljanje okolja, ki je nestabilno in nevarno, lahko vpliva na razvoj sposobnosti obvladovanja stresa in anksioznosti v kasnejšem življenju.

2. Življenjski stresni dogodki:

• Pomembni življenjski dogodki, kot so smrt bližnje osebe, ločitev, sprememba službe, finančni problemi, težave v odnosih, neuspehi na različnih področjih, pretirana pričakovanja in pritiski okolice so lahko sprožilci za anksioznost. Tudi kronični stres zaradi dolgotrajnih težav, kot so težave v službi ali družini, lahko pripomore k razvoju anksioznosti.

3. Travmatične izkušnje:

• Izpostavljenost travmi, kot so različne zlorabe, nasilje, šokantni dogodki, nesreče ali drugi ekstremni, nepričakovani dogodki, lahko poveča tveganje, da se razvije anksioznost in anksiozne moteje, kot je npr. posttravmatska stresna motnja (angl. PTSD).

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

4. Osebnostne lastnosti:

• Ljudje z določenimi osebnostnimi lastnostmi, kot so nagnjenost k perfekcionizmu, pretirani nadzor ali pretirana skrb, so lahko bolj dovzetni, da razvijejo anksioznost.
• Tudi introvertirani posamezniki, ki se težje soočajo z novimi, stresnimi situacijami, so lahko bolj nagnjeni k razvoju anksioznosti.

5. Socialni dejavniki:

• Pomanjkanje socialne podpore, izolacija, težave v odnosih ali občutek osamljenosti lahko povečajo tveganje za anksioznost.
• Tudi življenjski slog, v katerem je preveč stresnih dejavnikov in premalo časa za sprostitev, lahko pripomore k razvoju anksioznosti.

6. Zdravstveni dejavniki:

• Nekatere fizične bolezni, kot so težave s srcem, bolezni ščitnice, hormonska neravnovesja, sladkorna bolezen ali nekatere nevrološke motnje, lahko povzročijo simptome anksioznosti.
• Zdravila in uživanje različnih substanc, kot so kofein, alkohol ali nekatera zdravila, lahko povzročijo ali poslabšajo občutke anksioznosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

7. Kemijski procesi v možganih:

• Neravnovesje v kemičnih snoveh v možganih, kot so serotonin, dopamin in norepinefrin, lahko igra pomembno vlogo pri razvoju anksioznosti. Ta kemijska neravnovesja lahko vplivajo na to, kako se posameznik sooča s stresnimi situacijami, kar lahko privede tudi do pretirane skrbi in strahu.

8. Kultura in družbeni pritiski:

• Družbeni in kulturni pritiski, kot so pričakovanja glede videza, uspeha, denarja ali premoženjskega statusa, lahko povečajo občutke za anksioznost, še posebej v sodobni družbi, kjer so ti pritiski vse bolj prisotni in predstavljeni preko družbenih omrežij.

9. Genetska nagnjenost:

• Anksioznost ima lahko tudi genetske osnove. Če ima nekdo v družini zgodovino duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija ali druge motnje razpoloženja, je večja verjetnost, da bo tudi ta oseba razvila anksioznost.

Razumevanje sprožilcev anksioznosti in iskanje ustrezne strokovne pomoči ter podpore so ključni za učinkovito soočanje s težavo.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Situacije, ki lahko povzročijo ali sprožijo anksioznost in anksiozno motnjo

Izkušnje številnih ljudi kažejo, da anksioznost lahko povzročijo ali spodbudijo različne, bolj občutljive situacije ter izkušnje, in sicer:

• družinske težave, nerazumevanje v družini,
• ločitev, razhod ali izguba bližnje osebe,
• finančne težave,
• preobremenjenost,
• pritiski, nezadovoljstvo in stres na delovnem mestu,
• velike življenjske spremembe, npr. sprememba službe, selitev, nesreča, izguba,
• javno nastopanje,
• skrbi pred rojstvom prvega otroka,
• zmanjšana fizična sposobnost (omejeno gibanje, invalidnost),
• zmanjšana sposobnost razmišljanja ali izguba kratkotrajnega spomina,
• seznanitev o diagnozi kronične zdravstvene težave,
• osamljenost.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Posledice anksioznosti

Anksioznost vpliva na številna področja posameznikovega življenja in delovanja ter lahko povzroči različne fizične, čustvene in socialne posledice. Navajamo nekatere posledice anksioznosti, ki se izrazijo na telesni, psihološki in vedenjski ravni ter v odnosih z ljudmi:

1. Telesne posledice:

• kronična napetost in utrujenost: Dolgotrajna anksioznost povečuje napetost v mišicah, kar lahko povzroči bolečine, napetosti ali glavobole. Zaspanost in izčrpanost sta tudi pogosta, saj je telo nenehno v stanju pripravljenosti (da se odzove na nevarnost).
• težave s srcem: Anksioznost lahko poveča srčni utrip in poveča tveganje za srčne bolezni, zlasti pri ljudeh, ki že imajo druge zdravstvene težave.
• motnje v prebavnem sistemu: Anksioznost lahko vpliva na prebavni sistem, kar lahko povzroča bolečine v trebuhu, napihnjenost, drisko ali zaprtje. Dolgotrajna anksioznost je lahko povezana tudi z razvojem motnje, kot je sindrom razdražljivega črevesja.
• povečano tveganje za razvoj drugih bolezni: Zaradi nenehnega stresa se zmanjša delovanje imunskega sistema oz. je imunski sistem posameznika oslabljen, kar lahko poveča občutljivost za več drugih zdravstvenih težav in bolezni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

2. Čustvene in psihološke posledice:

• depresija: Anksioznost in depresija se pogosto pojavita skupaj. Stalna zaskrbljenost, napetost, nespečnost lahko vodijo v občutke obupanosti, brezupa in osamljenosti. Anksioznost je lahko spremljevalec depresije ali obsesivno-kompulzivne motnje.
• težave s koncentracijo: Težave s koncentracijo in občutek zmedenosti sta pogosta pri ljudeh z anksioznostjo. To lahko vpliva zlasti na uspešnost ter učinkovitost pri delu ali v šoli.
• pretirana zaskrbljenost: Ljudje z anksioznostjo imajo pogosto pretirano potrebo po nadzoru in iskanju varnosti, kar ustvarja nenehno ponavljanje pretirane zaskrbljenosti in strahu.

3. Vedenjske posledice:

• izogibanje situacijam: Ljudje z anksioznostjo se pogosto začnejo izogibati situacijam, ki povzročajo tesnobo ali anksioznost, kot so javni nastopi, stiki z ljudmi ali celo določene dejavnosti (npr. potovanja). To lahko kasneje vodi v socialno izolacijo in umikanje iz družbe.
• pretirano preverjanje: Občutek, da mora posameznik stvari vedno preverjati (npr. zaklepanje vrat, preverjanje elektronske pošte), je pogost pri ljudeh z anksioznostjo in povzroča dodatno čustveno stisko.
• zloraba substanc: Nekateri ljudje se za obvladovanje anksioznosti zatekajo k nezdravim načinom reševanja problemov, kot je npr. uživanje alkohola, drog, hrane, kar lahko posledično vodi še v razvoj odvisnosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

4. Socialne posledice:

• težave v odnosih: Anksioznost posameznika lahko vpliva na družinske, prijateljske in intimne odnose. Pretirana zaskrbljenost, potreba po nadzoru ali izogibanje situacijam lahko povzročijo napetosti, konflikte in težave v komunikaciji z ljudmi.
• pomanjkanje socialne podpore: Zaradi izogibanja stikom z ljudmi se lahko posamezniki z anksioznostjo počutijo osamljene in brez podpore, kar še dodatno poveča občutke stresa in tesnobe.
• težave na delovnem mestu: Anksioznost lahko negativno vpliva na produktivnost, učinkovitost in sposobnost sprejemanja odločitev posameznika. To lahko posledično vodi do težav na delovnem mestu, v odnosih s sodelavci, kar lahko še poveča občutke nezadovoljstva, nerazumevanja in stresa posameznika.

5. Dolgotrajne posledice za duševno zdravje:

• razvoj anksioznih motenj: Kadar posameznik anksioznosti pravočasno ne zdravi, lahko preraste v resnejše anksiozne motnje, kot so generalizirana anksiozna motnja, socialna anksioznost, panična motnja, fobije, postravmatska stresna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja.
• psihosomatske težave: Stres, povezan z anksioznostjo, lahko vodi v kronične bolezni, kot so hipertenzija, migrene, bolečine v hrbtu in prebavne motnje.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

6. Kakovost življenja:

• zmanjšana kakovost življenja: Stalni občutki tesnobe in strahu lahko močno zmanjšajo kakovost življenja posameznika nasploh. Posameznik se lahko počuti ujetega v začaranem krogu stalnih skrbi in strahov, kar vpliva na njegovo sposobnost za uživanje in sprostitev v vsakdanjih aktivnostih, večje zadovoljstvo in dosego svojih želenih ciljev.

7. Samomorilnost:

• V hujših primerih, ko anksioznost spremljajo še depresivni simptomi, lahko pride do samomorilnih misli ali vedenja. To so skrajni, resni primeri, ki zahtevajo takojšnjo strokovno pomoč in obravnavo.

Zdravljenje anksioznosti je ključno za preprečevanje teh in drugih negativnih posledic. S strokovno pomočjo, učenjem tehnik in metod za obvladovanje stresa, psihoterapijo lahko mnogi ljudje občutno izboljšajo svoje počutje, odnose, komunikacijo, kakovost življenja ter medsebojnega razumevanja.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Zdravljenje anksioznosti

Kadar so znaki za anksioznost blagi ali se pojavljajo občasno, se bo posameznik najprej zatekel k samopomoči in samostojnemu reševanju in lajšanju težav. Pri soočanju z občasno anksioznostjo je samopomoč posameznika na mestu.

To pomeni, da si do neke mere posameznik najprej poskuša pomagati sam z različnimi tehnikami in metodami, ki lahko ublažijo znake anksioznosti. Sem sodijo npr. uspešno obvladovanje stresa, sprostitvene tehnike, skrb za telesno vadbo in aktivnosti, delo na sebi, meditacije, sprehodi v naravi ter drugi načini sproščanja idr. Veliko teh informacij je posamezniku dosegljivih tudi na internetu.

Zdravljenje anksioznosti se lahko razlikuje glede na resnost in intenzivnost simptomov, posameznikove potrebe in vrsto anksiozne motnje. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo različnih terapevtskih pristopov, spremembo življenjskega sloga in načina razmišljanja. Navajamo različne načine in možnosti zdravljenja, ki se jih posameznik lahko na željo posluži.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Pomembno se je zavedati, da se hudih oblik anksioznosti ne da rešiti v trenutku, ko je oseba anksiozna. Priporočljivo in najbolj učinkovito je, da se o težavi z osebo pogovorimo, ko je v čim bolj varnem okolju, brez stresnih dejavnikov in umirjena.

1. Psihoterapija

Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko anksioznosti in tesnobe zelo podporna in priporočljiva, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli do trenutnega življenja, težav in doživljanja. Na voljo so različne vrste in psihoterapevtski pristopi, za katere se posameznik lahko odloči. Psihoterapevtska pomoč je učinkovita pri soočanju z anksioznostjo.

Na voljo so tudi različne skupinske terapije, skupine za samopomoč in podporne skupine, ki posamezniku omogočajo deljenje svojih izkušenj, razumevanje, podporo in povezanost med ljudmi, ki se soočajo z istimi ali podobnimi težavami. Mnoge so terapevtsko vodene.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

2. Tehnike sproščanja

• meditacija: Redna meditacija in čuječnost sta lahko zelo učinkoviti pri obvladovanju anksioznosti. Pomagata umiriti um in zmanjšati stres.
• dihalne vaje: Tehnike, kot je globoko dihanje ali dihanje skozi trebušno prepono, lahko pomagajo umiriti telo in zmanjšati napetost.
• joga: Pomaga sprostiti napetost v telesu, izboljša osredotočenost in povečuje stik s telesom.
• masaže, relaksacijske tehnike, akupunktura, aromaterapija za sproščanje telesa in duha.
• zelišča, homeopatija kot pomoč pri premagovanju anksioznosti.

4. Spremembe življenjskega sloga

• redna telesna aktivnost: Vadba sprošča endorfine, ki lahko pomagajo zmanjšati občutke tesnobe in izboljšati razpoloženje.
• zdrav način prehranjevanja: Zdrava prehrana in uravnotežen vnos hranil sta pomembna za uravnavanje čustvenega ravnovesja.
• skrb za učinkovito spanje: Dober spanec je ključnega pomena za obvladovanje anksioznosti.
• socialna podpora: podpora prijateljev, družine ali terapevtskih skupin lahko pomembno pripomore k obvladovanju anksioznosti posameznika.
• informiranje in izobraževanje (delavnice idr.) o težavah vpliva na posameznikovo večje zavedanje in razumevanje problematike ter možnostih samopomoči.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

5. Soočanje s strahovi: Tehnika vključuje postopno izpostavljanje situacijam, ki povzročajo anksioznost, s ciljem zmanjšati občutek strahu. Postopno se posameznik sooča s stvarmi in mesti, ki mu vzbujajo občutek strahu, kar mu postopoma omogoči, da se naučite obvladovati in zmanjšati strahove.

Zdravila se lahko predpišejo le kot pomoč pri drugih načinih zdravljenja, saj je njihov namen omilitev simptomov tesnobe, ne pa način zdravljenja.

Če posameznik opaža, da mu simptomi anksioznosti, ki vplivajo na njegovo vsakdanje življenje, odnose in delo, le-to otežujejo, je priporočljivo čimprej poiskati pomoč osebnega zdravnika ali drugega strokovnjaka (psihoterapevta, psihologa, psihiatra).

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Zdravljenje anksioznosti je običajno učinkovito in lahko pomaga posamezniku izboljšati kakovost njegovega življenja ter odnosov, v kolikor se za to odloči. Cilj zdravljenja je postopoma spremeniti posameznikovo vedenje, mišljenje in čustvovanje ter se soočiti z vzroki, ki so privedli do anksioznosti. Najboljša preventiva je nedvomno vsakdanja skrb zase in za lastno dobro počutje in zdravje, da si posameznik redno vzame čas zase, da se ima rad, da zmanjša obremenitve in umiri svoj um.

Če potrebujete pomoč in pogovor, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si

dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.

Vas zanima več o vključitvi v psihoterapijo? Preverite https://www.bodisprememba.si/psihoterapija/individualna-psihoterapija/

The post Anksioznost in tesnoba – Kako jo prepoznati? first appeared on BODI SPREMEMBA.

Je delo na sebi zahtevno? Mora biti duhovno?

Ali delo na sebi terja veliko časa, denarja in truda?

Mi bo uspelo?

Se delo na sebi sploh splača?

Bo moje življenje potem boljše?

V tem duhu, s takšnimi vprašanji se ljudem največkrat v mislih porodijo današnje različne oblike in tehnike za delo na sebi ter pomoči, kot so razne vodene delavnice, izobraževanja, psihoterapija, meditacije, joga, delavnice za dvig vibracije, za življenjsko poslanstvo, za žensko preobrazbo, razna duhovna svetovanja…. Večinoma ali pa največkrat pa se zaustavi pri vprašanjih KAKO? KAKO NEKAJ NAREDITI? KAKO SE LOTITI? KAKO NEKAJ SPREMENITI, DA MI BO BOLJE?

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Delo na sebi

Delo na sebi pomeni raziskovanje in spoznavanje sebe, svoje razmišljanje, čustvovanje, doživljanje in vedenje – (po)skrbeti zase. Na kakršen koli način. Lahko na več različnih načinov, z različnimi pristopi in tehnikami. Delo na sebi pomeni usmerjenost vase in ukvarjanje s samim seboj – ne z drugimi (pogosto se druge krivi, jim sodi, očita). Delo na sebi pomeni tudi spoznavati svoje misli, prepričanja, lastnosti, sposobnosti, ki bi jih želeli spremeniti, izboljšati, odstraniti, z namenom lastne uresničitve, razvoja, občutka zadovoljstva in večjega smisla življenja. Gre za proces poglabljanja vase, osredotočenost nase ter lastno samoopazovanje notranjih procesov, misli, občutkov, odzivov na zunanje dogodke, sprožilce ali ljudi.

Delo na sebi ni enostavno, saj se je potrebno soočiti z vsem tistim, kar človek v resnici je, torej tako s tistim, kar mu je všeč in tudi tistim, kar mu o njemu samemu ni všeč, česar noče (še) sprejeti, ni pripravljen slišati, kar zavrača, zanika, se ne zaveda… Potrebno se je soočiti z resnico, biti iskren in pristen, takšen kot si, kadar si čisto sam s seboj. Ko gredo ljudje od doma (npr. v službo), si največkrat nadenejo številne maske, se poistovetijo z različnimi vlogami, pričakovanji drugih, si nadenejo make-up, posebna oblačila, mislijo, da SO takšni, vendar to NISO pristni oni, takšni kot so v resnici. Samo pretvarjajo se, igrajo, ugajajo, se prilagajajo drugim…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kaj je še delo na sebi?

Nekaterim je npr. zelo težko sprejeti ali slišati, da odrasli ni žrtev nikogar in ničesar, temveč je sam odgovoren za svoje odločitve in lastna dejanja ter tudi posledice. Ali pa npr. težko je prepoznati v sebi lastno zavist/ljubosumje do ljudi, ki si materialno privoščijo več kot ti sam, prepoznati in sprejeti to misel… Ali npr. da nekdo na glas ne pove, kar resnično misli in čuti v določeni situaciji… Česa ga je strah?

“Včasih se(be) ne moreš videti jasno, dokler se ne vidiš skozi oči drugih.”

Ego in iskanje izgovorov

Ko se ljudje že odločajo in razmišljajo o tem, da bi res delali na sebi, se mnogi kmalu soočijo z uporom, naletijo na upor ali neko nasprotovanje, oglasi se ego (um), ki najde številne (neutemeljene) razloge, zakaj “naj se ljudje tega raje ne lotijo in naj raje še malo počakajo, itak ne vejo, kje in kako začeti, če se sploh splača, ali jim bo sploh uspelo, itak bo stran vržen denar in čas, že zdaj so preobremenjeni in nimajo niti časa, morda tega sploh ne rabijo”… itd., zato mnogi hitro obupajo, odlašajo, prelagajo oziroma se tega niti ne lotijo. Je komu od vas to znano? To ne velja le za delo na sebi, temveč tudi za druga področja življenja in delovanja. 

Nekateri ljudje, ki že začnejo delati na sebi, kmalu obupajo (razlogi so lahko različni), spet drugi, ki že malo dlje vztrajajo, tudi sčasoma prenehajo, saj se ego v njih samo še stopnjuje, narašča in je pogosto močnejši in glasnejši. Ego bi naredil vse, da človek ne bi delal na sebi, ne bi skrbel zase, se ne bi ukvarjal z globino, da mu ne bi bilo boljše…, zato se na vse možne (manipulativne) načine upira, nagaja, straši, pregovarja, prepričuje in govori ravno nasprotno, kar ljudje dejansko želijo, čutijo, zaznavajo, sanjajo, načrtujejo, hrepenijo…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Pravzaprav ego ljudem pove tisto, kar si potiho želijo slišati oz. jim je lažje slišati, kar jim bo dejansko olajšalo tiste trenutke, jim omogočilo, da jim bo lažje, poznano, da ne bo prezahtevno, da ne bo treba vložiti preveč truda, energije in napora, skratka udobno. T. i. izgovori in prelaganje odgovornosti. Ego doseže, da ljudi prepriča, da ostanejo v sedanjih, poznanih vzorcih življenja in tako nič ne spremenijo, ne izboljšajo in ne tvegajo. Delujejo po (sicer nedelujočem) načelu večine, tako kot so sprogramirani, da si v življenju želijo nečesa novega, želijo si, da se nekaj spremeni, pričakujejo nekaj boljšega, s tem da sami ničesar ne spremenijo in ves čas delujejo po ustaljenih, enakih, dosedanjih navadah. To ni delo na sebi.

“Imamo dve življenji. Drugo življenje se začne, ko ugotovimo, da imamo samo eno življenje.”

Potrebna je zavestna odločitev

Razlogi za odlašanje z delom na sebi so lahko tudi drugi. Za delo na sebi je potrebna predvsem zavestna odločitev in volja, ki nič ne stane, sčasoma pa preide v vsakdanji način življenja. V današnjem stresnem tempu življenja se je treba za delo na sebi in ukvarjanje s sabo sprva večkrat opominjati, se spomniti in ozavestiti svoje namere in misli, imeti pa predvsem željo za lastne spremembe. Hrup, pomanjkanje časa in nemir, sploh v večjih mestih, mnogim delo na sebi precej otežujejo, v kolikor se tega bolj zavestno in načrtno ne lotijo na dnevni ravni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

“Tistemu, čemur namenjate pozornost, se krepi, tisto, čemur ne, oslabi in izgine.” 

Upor je normalen

Vredno si je zapomniti, da je pri katerem koli načinu dela na sebi, poglobljenem samorazkrivanju, soočanju z lastnimi strahovi, blokadami, težavami v odnosih, stiskami in ovirami v življenju nasploh, novimi spremembami ipd., zaznavanje in občutenje upora, zaviranja, blokiranja in nasprotovanja povsem normalno in pričakovano. Gre za spremembo in pot v neznano. Hkrati pa je upor tudi potrditev, da ste na pravi poti. Več ko je nasprotovanja, bolj ste na pravi poti in večja potrditev, da ste se prav odločili za delo na sebi. Treba si je utreti novo pot. Delo na sebi potrebuje vztrajnost, ohranjanje volje, potrpežljivost ter s tem preseganje dosedanjih načinov delovanja in razmišljanja. Vedno se da, ni pa delo na sebi vedno enostavno. Četudi ni enostavno, spoznate nove možnosti in nove načine soočanja z različnimi težavami v življenju, ki jih premagate, spoznate sebe in lastne sposobnosti, občutite jih, spoznate, do kam ste sposobni iti, koliko si upate in drznete.

Delo na sebi se splača

Ja, delo na sebi se splača, v kolikor niste zadovoljni v življenju, na katerem koli področju, ali pa niste zadovoljni sami s seboj in bi želeli nekaj spremeniti v odnosih. Dovolj je, da se zavedate, da vam trenutne okoliščine ali odnosi niso v redu, podporni. Sčasoma delo na sebi postane način življenja. Gre za nenehni razvoj, učenje, preseganje svojih sposobnosti, preizkušanje sebe, novih načinov in s tem tudi nenehno rast. Vedno se da še kaj novega naučiti, spoznati, dojeti. Nihče vsega ne ve. To ni enkratno dejanje, temveč vseživljenjski in večplasten psihološki proces, ki se v veliki meri dogaja na nezavedni ravni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Tudi psihoterapevti nismo nobene izjeme. Tudi psihoterapevti moramo resno jemati delo na sebi, skrbeti za psihično higieno, se izobraževati, učiti, soočati s spremembami in tako biti za zgled drugim. Jemljite življenje kot potovanje, na katerem se učite iz svojih napak in obenem razvijate in nadgrajujete svoje potenciale. Vse se dogaja z razlogom, ljudje se učimo drug od drugega, pomembno je, da se ves čas veliko sprašujete, opazujete in ste pozorni predvsem nase – v odnosih z drugimi. Delo na sebi je način življenja in ustvarjanja življenja po svoji meri.

“Zunanji svet je samo ogledalo nas.”

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. ter.

The post Delo na sebi – “Se splača?” first appeared on BODI SPREMEMBA.

Kaj je odvisnost?

Pri zdravstveni opredelitvi odvisnosti pri odvisnosti ne gre samo za telesno odvisnost, ampak gre predvsem za kompleksno ravnanje oziroma vedenje, za katerega oseba ve, da je škodljivo, vendar le-tega na more opustiti in ga neprestano ponavlja, saj bi v nasprotnem primeru (lahko) doživela odtegnitveno reakcijo. Odvisne osebe so že velikokrat poskušale odpraviti škodljivo vedenje ali ravnanje, vendar vedno znova popustijo notranjim psihičnim pritiskom. Pri mnogih oblikah odvisnosti odvisnost povzročajo kemične snovi, ki ustvarijo tudi telesno odvisnost, kar pomeni, da se na različne načine vključijo v telesno presnovo in postanejo telesu nujno potrebne. Pri odvisni osebi je velika težava ravno to, da raje, kot da prizna, da ima težavo, išče načine, kako opravičiti svoje obnašanje, in z njim nadaljevati. Če bi bilo povsem enostavno rešiti se odvisnosti, bi zagotovo veliko odvisnikov prenehalo s takšnim vedenjem. Ker pa ni, mnogi žal tavajo na tej izgubljeni poti in se vrtijo v začaranem krogu obupa, krivde in žalosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kaj se pri odvisnosti dogaja na področju možganov?

Omamljanje pri kemijskih in vedenjskih odvisnostih predstavlja aktiviranje nagrajevalnega sistema v možganih. Spremembe v ključnih možganskih regijah nagrajevanja v prefrontalnemu korteksu, nukleus akumbensu in amigdali vodijo v kompulzivno ponavljanje vedenja, kar je ključna problematika odvisnosti. Spremembe v možganih so trajne in stabilne, zato se lahko odvisnost povrne tudi po daljši abstinenci. Odvisni ljudje kljub negativnim posledicam s svojim škodljivim vedenjem ne morejo prenehati. Na ta način namreč blažijo, lajšajo in umirjajo svoje razpoloženje in čustvene stiske ter se poskušajo izogniti neprijetnim čustvom, čeprav le kratkoročno.

Substance ne povzročajo odvisnosti

Vemo, da različne substance same po sebi ne povzročajo odvisnosti, saj bi bili potem v večini vsi odvisni. Gre za to, da so nekateri ljudje bolj dovzetni za odvisnosti, nekateri pa ne. Noben alkoholik ne pije zato, ker bi bil žejen. Noben deloholik ni cele dneve v službi zato, ker bi užival v delu. Noben odvisnik od iger na srečo ne tiči vsak dan v kazinoju, ker bi imel preveč denarja. Bistveno vprašanje torej je, od kod ta dovzetnost za odvisnosti?

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kateri ljudje so bolj dovzetni za odvisnosti?

Pri nastanku odvisnosti sicer pomembno vlogo igrajo različni dejavniki, kot so genetski, epigenetski, psihosocialni, nevrobiološki, psihološki, osebnostni idr. Z vidika dosedanjih in najnovejših znanstvenih dognanj za vsako odvisnostjo lahko najdemo travme iz otroštva. Odvisniki so ljudje, ki so jih v preteklosti zaznamovale negativne izkušnje v okolju, v katerem so odraščali, in sicer travme iz otroštva, negativni odnosi s starši v zgodnjem otroštvu, različni stresni dogodki iz otroštva, predvsem različne oblike nasilja, zlorab, zanemarjanja, zasvojenosti idr. Ti ljudje so za odvisnosti najbolj dovzetni in Gabor Maté, kanadski zdravnik in strokovnjak za odvisnosti, pravi, da se del možganov pri njih zaradi travm ni do konca oz. se je neustrezno razvil. Odvisnost je kasneje pri teh ljudeh posledica dejanj in hlepenja po nečem, kar bi prineslo začasno olajšanje, pomiritev oziroma užitek v izogib neprijetnim, neznosnim čustvom in bolečini. Zato je tudi stalno vzpodbujen in aktiviran možganski nagrajevalni sistem, ki sproži hormone dopamina in endorfinov, ki so naravni blažilci bolečine in občutka sreče.

Vzroki odvisnosti so travmatične izkušnje iz preteklosti

Tolle (2001) pravi, da prav vsaka oblika zasvojenosti izvira iz nezavednega upiranja temu, da bi se soočili s svojo bolečino ter da se z bolečino začne in konča vsaka zasvojenost. Ta bolečina je lahko nesprejemljiv, nevzdržen občutek nevrednosti, zapuščenosti, nepomembnosti, negotovosti, strahu, toksičnega sramu, tesnobe, trpljenja…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Osnova odvisnosti oz. dovzetnost za odvisnost se vedno oblikuje na podlagi travmatičnih izkušenj v preteklosti in otroštvu, katera se skozi življenje lahko izraža v obliki nezadovoljstva v življenju ali odnosih, v zgodnji ali kasnejši odraslosti pa se izrazi v obliki odvisnosti. Odvisnik je vedno nekdo, ki v sebi nosi neznosno bolečino iz preteklosti ter se ji z neustreznim in škodljivim vedenjem poskuša na različne načine izogibati. Ker odvisnik pogosto izgubi nadzor nad svojim vedenjem in se znajde v začaranem krogu odvisnosti, je velikokrat posledica pri njem tudi ponavljajoči se občutek sramu, samoprezira in krivde. Vnovično zadajanje bolečine na bolečino.

Odvisnost ni bolezen

Svetovno priznani kanadski zdravnik in strokovnjak za odvisnosti in travme Gabor Maté v zadnjem času posebej izpostavlja, da odvisnost ni ‘bolezen, ki jo je treba zdraviti, niti ni zdravstvena težava, motnja v delovanju možganov ali posledica genske prikrajšanosti’, kot to še danes pojmujejo v zdravstvenih krogih, temveč je možnost ozdravitve odvisnika bistveno večja, če na odvisnost gleda kot na dinamični proces, v katerega lahko odvisnik sam poseže in nanj vpliva, namesto da bi se z odvisnostjo spopadal in se jo bal.

Bistvo odvisnosti je, da jo smatramo kot priložnost, s katero se lahko odvisnik uspešno spoprime. Preprosto povedano gre pri odvisnosti za nastanek obrambnih mehanizmov človekovega organizma proti trpljenju, ki ga ne zna in ne zmore več prenašati oziroma za naraven odziv na nenaravne okoliščine in poskus blaženja bolečin, ki so posledica poškodb v otroštvu in stresa v odraslosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Vsak človek odvisnost lahko razreši sam

Novejša dognanja epigenetike, holističnega pristopa in globlje razmišljanje odvisnike (in tudi vse ostale, ki se soočajo s kakršnimi koli psihološkimi ali podobnimi zdravstvenimi težavami) postavlja v vlogo pomembnih akterjev ter aktivnih ustvarjalcev svojega življenja, saj jih spodbuja in jim vliva upanje ter predvsem krepi njihovo zavedanje, da sami lahko (najbolj) vplivajo na spremembe v svojem življenju ter da so oni tisti, ki bodo krojili svoje nadaljnje življenje, vedenje, odnose in razmišljanje.

Pomembno je tudi spoznanje, da je človek biopsihosocialno bitje in da je potrebna celostna sprememba življenjskega sloga, tako na vedenjski, psihološki kot tudi mišljenjski, duhovni in čustveni ravni.

Odločitev za spremembo

Potrebno se je zavestno odločiti za spremembo in postopoma soočiti z izvori iz preteklosti, ki izzovejo ali povzročajo bolečino in neprijetna čustva, ter poiskati nov, drugačen pogled nase in vase, ki bo postopoma, s spreminjanjem nezavednih prepričanj in konkretnih dejanj izboljšal življenje odvisnika do te mere, da bo odvisnost nekoč le še bežni spomin.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Psihoterapija kot oblika podpore pri delu na sebi

Na tej poti je psihoterapevtska podpora lahko v izjemno pomoč. Psihoterapevt-ka posameznika spremlja, spodbuja, posluša in mu postopoma pomaga pri ozaveščanju, predelavi in soočanju s travmami iz otroštva. Odvisnik mora življenje postopoma usmeriti v povsem drugo smer in svoje življenje konkretno preobraziti na različnih področjih. Vnesti mora številne nove dejavnosti in dejanja, skozi katera se bo lahko izražal in mu bodo prinašale zadovoljstvo in notranji mir. Na začetku je težje, sčasoma lažje in postane nov način življenja. Skladno s konkretnimi spremembami na sebi se nekdanjemu odvisniku zagotovo uspešno spremeni celotno življenje na bolje, takšno kot si ga zares zasluži in ga je vredno živeti, če le vztraja. Potrebna je odločitev in volja, da si to res želi. Skladno s spremembami se spremenijo tudi odnosi z bližnjimi in širšo okolico, nekateri ljudje odidejo, drugi pridejo.

Ko boste naslednjič srečali kakšnega odvisnika, se spomnite, da je v ozadju njegove odvisnosti ogromna bolečina in stiska.

dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.

Če ste se znašli v podobni situaciji in bi potrebovali psihoterapevtsko podporo pri razrešitvi težav, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si. Problematiko odvisnosti dobro poznam.

The post Odvisnosti so posledica travm iz otroštva oz. naraven odziv na nenaravne okoliščine first appeared on BODI SPREMEMBA.