“Tiščanje v prsih, nenadno hitro bitje srca, težko dihanje, cmok v grlu, vrtoglavica, zbujanje sredi noči, zaskrbljenost, nemir…”

so samo nekateri od simptomov, ki predstavljajo znake anksioznosti ali tesnobe pri posamezniku.

Razširjenost

S to težavo se v sodobnem času sooča čedalje več ljudi. Po nekaterih ocenah naj bi se z anksioznostjo spopadalo okoli 10 % (5-15 % različne motnje) populacije. V razvitem svetu naj bi kar četrtina ljudi trpela zaradi ene od oblik anksioznih motenj. K razvoju anksioznih motenj naj bi bile bolj nagnjene ženske.

Anksioznost se lahko pojavi kadar koli in vpliva na kvaliteto medosebnih odnosov, delo in življenje posameznika. Življenje v nenehni napetosti, prestrašenosti in zaskrbljenosti je izjemno naporno in izčrpavajoče. Jemlje ogromno moči in energije. Kadar pride do napada anksioznosti, anksioznost posameznika spravi v še večjo stisko, stres in zaskrbljenost. Najbolj pogost izgovor ljudi za takšne občutke je, da »je kriv stres.«

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

V tem prispevku boste izvedeli:

• kaj je anksioznost,
• kakšni so znaki ali simptomi anksioznosti in kako anksioznost prepoznati,
• katere situacije lahko sprožijo anksioznost,
• kakšni so vzroki in posledice anksioznosti ter
• zdravljenje anksioznosti.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je čustveno stanje, mešanica tesnobe, strahu, nemira, utesnjenosti, treme, žalosti, živčnosti in panike. Ne gre za motnjo ali bolezen, temveč za naraven odziv posameznika v primeru povečanega stresa in stresnih okoliščin.

Drugače rečeno gre za občutke tesnobe, skrbi, vznemirjenosti ali strahu, ki so pogosto povezani z negotovostjo glede prihodnosti ali kot da se bo zgodilo nekaj strašnega. Izrazijo se kot naraven odgovor telesa na stresne situacije, kot telesna napetost, vendar pa je težava, če se pojavijo v pretirani obliki, saj vplivajo na vsakdanje življenje ter odnose posameznika.

Lahko bi rekli tudi, da je anksioznost posledica nakopičenega stresa v telesu. Zaradi različnih negativnih izkušenj skozi življenje posameznika, iz otroštva in preteklosti, zaradi stresnih situacij, različnih travm, zlorab in nasilja, ob tem nastajajo negativna čustva (npr. jeza, strah, sram, nemoč, razočaranje, žalost, sovraštvo, bes, prizadetost…), ki se nevede nalagajo v telo.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Ko je teh čustev preveč, se izrazijo na telesni ravni v obliki anksioznosti. Telo posamezniku sporoča, da je vsega preveč, da je preobremenjeno, da ne zmore več ter da mora nujno nekaj spremeniti. Kolikor simptomi niso zdravljeni, lahko pride do razvoja anksioznih motenj.

Pojav anksioznosti je torej klic telesa k razbremenitvi in sprostitvi težkih čustev. K temu doprinesejo različni znaki, ki se pri posamezniku začnejo pojavljati na različnih ravneh.

Znaki in simptomi anksioznosti

Znaki za anksioznost se pri posamezniku lahko pojavijo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Izrazijo se lahko v različnih kombinacijah in intenzitetah, odvisno od posameznika in situacije. Pri nekaterih se anksioznost pojavi na dnevni ravni, pri drugih manj pogosto. Najpogostejši znaki za anksioznost so:

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Telesni znaki:

• povečana srčna frekvenca (hitrejše bitje srca, razbijanje v srcu),
• bolečine v prsih (pekoča bolečina v bližini srca),
• težave z dihanjem (občutek zadušitve, dušenja ali plitkega dihanja ali hitro dihanje),
• tiščanje v prsih,
• občutek suhih ust,
• občutek pritiska,
• »cmok v grlu« (težave pri požiranju),
• potenje (znojenje, tudi brez fizične aktivnosti), potne in odrevenele dlani,
• tresenje (v rokah ali po telesu),
• omotičnost ali vrtoglavica, motnje ravnotežja,
• napetost v mišicah (otrdelost ali bolečina),
• slabost ali prebavne težave (bolečine v želodcu, driska, bolečine v trebuhu),
• zaspanost ali nespečnost (prekomerna utrujenost ali težave pri spanju, zbujanje ponoči).

Čustveni znaki:

• pretirana zaskrbljenost (pretirane, neutemeljene skrbi, ki jih ni mogoče nadzorovati, stalno premlevanje miselnih scenarijev),
• občutek panike (nepojasnjena močna tesnoba ali strah),
• občutek nemira, razdražljivosti, napetosti, živčnosti,
• nizka samozavest, občutek manjvrednosti, samoobtoževanje,
• občutek, da si v nevarnosti, občutek ogroženosti, nemoči,
• težave s koncentracijo (posameznik se težko osredotoči na naloge),
• občutki tesnobe brez očitnega razloga.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Vedenjski znaki:

• izogibanje situacijam, ki lahko povzročijo anksioznost (npr. izogibanje stikom z ljudmi, javnim nastopom, iskanje izgovorov),
• izogibanje situacijam ali nalogam, ki povzročajo stres,
• izogibanje sprejemanju odločitev ali odgovornostim zaradi strahu pred napačnimi odločitvami,
• stalno ponavljanje besed, opravil, določenih gibov (npr. menjavanje položaja rok).

Miselni znaki:

• posameznik pogosto razmišlja negativno, črnogledo,
• razmišlja o pretirani napovedi za prihodnost,
• ne zmore se osredotočiti,
• skrbi ga, da življenja ne more nadzorovati, da je vsega preveč, da se bo nekaj zgodilo.

Včasih se lahko anksioznost pojavi brez očitnega razloga, včasih pa je lahko povezana z določenimi stresnimi situacijami, kot so stres, povezan z ljudmi, težave v odnosih ali skrbi glede zdravja in bolezni.

Znaki so lahko blagi, srednje močni ali zelo močni. Kadar anksioznost postane dolgotrajna oz. traja dlje časa in močno vpliva na vsakdanje življenje, se lahko razvije v resnejšo motnjo (npr. anksiozno motnjo), ki zahteva strokovno pomoč oz. pomoč strokovnjakov.

Napad tesnobe ali panični napad?

Napad tesnobe lahko hitro zamenjamo za panični napad, saj gre za podobna pojava. Posameznik lahko doživi celo oba napada naenkrat. Vseeno so med njima pomembne razlike. Pri paničnem napadu posameznik največkrat misli, da popolnoma izgublja nadzor ali da umira, npr. doživlja srčni napad. Ob tem se lahko pojavita tudi derealizacija (občutek neresničnosti) ali depersonalizacija (občutek, da je posameznik ločen od samega sebe).

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Panični napad se navadno pojavi nenadno in ga ne povzroči določen dejavnik, medtem ko lahko pri napadu tesnobe lažje določimo vzrok. Telesni simptomi paničnega napada so podobni, a bolj intenzivni kot v primeru napada tesnobe. Pogosto se zgodi, da posameznik zaradi paničnega napada potrebuje zdravniško pomoč, saj resnično verjame, da umira. Pri anksioznosti posameznik občuti nek nedefiniran strah, ki ga je težko razložiti, kot neka tesnoba, vznemirjenje in stanje živčne napetosti. Nastane brez neke jasne osnove.

Panični napad navadno spremlja tudi intenziven strah pred tem, da bi se napad ponovil. Posameznik se lahko začne izogibati določenim dejavnostim, mestom ali situacijam, ki jih povezuje s prejšnjim paničnim napadom.

Če se vrnemo k anksioznosti, v nekaterih primerih posameznikov varovalni mehanizem anksioznosti lahko deluje narobe. To pomeni, da se sproži tudi v trenutkih, ko posamezniku ne preti nobena nevarnost. Anksioznost se začne pojavljati tudi ob prisotnosti nenevarne situacije. Težava nastane, če se to dogaja večkrat in če je reakcija posameznika pretirana ali pa traja predolgo. Posameznikovo telo se namreč takrat pripravi za beg ali boj proti nevarnosti, ki v resnici sploh ne obstaja. Pravi sovražnik v tistem trenutku je posameznik sam sebi s svojimi mislimi, ki jih je res težko prepričati v nasprotno.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Vzroki anksioznosti

Vzroki za anksioznost so lahko zelo različni in se pogosto pojavijo zaradi kombinacije doživetih negativnih življenjskih izkušenj, stresnih dogodkov in odnosov. Te izkušnje običajno izvirajo iz zgodnjega otroštva posameznika in so bile niz ponavljajočih se stresnih, težkih izkušenj, ki so se lahko zgodile enkrat ali večkrat, ter se čustveno shranile v telo. Npr. posameznik je zaradi nasilja, ustrahovanja in groženj nenehno doživljal močan strah, ki ga je občutil in shranil tudi na telesni ravni, kar se je kasneje izrazilo v obliki anksioznosti. Kadar posameznik nima možnosti spregovoriti o svojih čustvih in čustveni stiski, se lahko pojavi stalen nemir in anksioznost.

Navajamo nekaj najpomembnejših vzrokov, ki prispevajo k razvoju anksioznosti:

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

1. Zgodnje izkušnje iz otroštva in vzgoja:

• Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer so prisotni stres, napetosti, zlorabe ali zanemarjanje, imajo večjo verjetnost, da razvijejo anksioznost in anksiozne motnje v odrasli dobi.
• Otrokovo doživljanje okolja, ki je nestabilno in nevarno, lahko vpliva na razvoj sposobnosti obvladovanja stresa in anksioznosti v kasnejšem življenju.

2. Življenjski stresni dogodki:

• Pomembni življenjski dogodki, kot so smrt bližnje osebe, ločitev, sprememba službe, finančni problemi, težave v odnosih, neuspehi na različnih področjih, pretirana pričakovanja in pritiski okolice so lahko sprožilci za anksioznost. Tudi kronični stres zaradi dolgotrajnih težav, kot so težave v službi ali družini, lahko pripomore k razvoju anksioznosti.

3. Travmatične izkušnje:

• Izpostavljenost travmi, kot so različne zlorabe, nasilje, šokantni dogodki, nesreče ali drugi ekstremni, nepričakovani dogodki, lahko poveča tveganje, da se razvije anksioznost in anksiozne moteje, kot je npr. posttravmatska stresna motnja (angl. PTSD).

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

4. Osebnostne lastnosti:

• Ljudje z določenimi osebnostnimi lastnostmi, kot so nagnjenost k perfekcionizmu, pretirani nadzor ali pretirana skrb, so lahko bolj dovzetni, da razvijejo anksioznost.
• Tudi introvertirani posamezniki, ki se težje soočajo z novimi, stresnimi situacijami, so lahko bolj nagnjeni k razvoju anksioznosti.

5. Socialni dejavniki:

• Pomanjkanje socialne podpore, izolacija, težave v odnosih ali občutek osamljenosti lahko povečajo tveganje za anksioznost.
• Tudi življenjski slog, v katerem je preveč stresnih dejavnikov in premalo časa za sprostitev, lahko pripomore k razvoju anksioznosti.

6. Zdravstveni dejavniki:

• Nekatere fizične bolezni, kot so težave s srcem, bolezni ščitnice, hormonska neravnovesja, sladkorna bolezen ali nekatere nevrološke motnje, lahko povzročijo simptome anksioznosti.
• Zdravila in uživanje različnih substanc, kot so kofein, alkohol ali nekatera zdravila, lahko povzročijo ali poslabšajo občutke anksioznosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

7. Kemijski procesi v možganih:

• Neravnovesje v kemičnih snoveh v možganih, kot so serotonin, dopamin in norepinefrin, lahko igra pomembno vlogo pri razvoju anksioznosti. Ta kemijska neravnovesja lahko vplivajo na to, kako se posameznik sooča s stresnimi situacijami, kar lahko privede tudi do pretirane skrbi in strahu.

8. Kultura in družbeni pritiski:

• Družbeni in kulturni pritiski, kot so pričakovanja glede videza, uspeha, denarja ali premoženjskega statusa, lahko povečajo občutke za anksioznost, še posebej v sodobni družbi, kjer so ti pritiski vse bolj prisotni in predstavljeni preko družbenih omrežij.

9. Genetska nagnjenost:

• Anksioznost ima lahko tudi genetske osnove. Če ima nekdo v družini zgodovino duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija ali druge motnje razpoloženja, je večja verjetnost, da bo tudi ta oseba razvila anksioznost.

Razumevanje sprožilcev anksioznosti in iskanje ustrezne strokovne pomoči ter podpore so ključni za učinkovito soočanje s težavo.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Situacije, ki lahko povzročijo ali sprožijo anksioznost in anksiozno motnjo

Izkušnje številnih ljudi kažejo, da anksioznost lahko povzročijo ali spodbudijo različne, bolj občutljive situacije ter izkušnje, in sicer:

• družinske težave, nerazumevanje v družini,
• ločitev, razhod ali izguba bližnje osebe,
• finančne težave,
• preobremenjenost,
• pritiski, nezadovoljstvo in stres na delovnem mestu,
• velike življenjske spremembe, npr. sprememba službe, selitev, nesreča, izguba,
• javno nastopanje,
• skrbi pred rojstvom prvega otroka,
• zmanjšana fizična sposobnost (omejeno gibanje, invalidnost),
• zmanjšana sposobnost razmišljanja ali izguba kratkotrajnega spomina,
• seznanitev o diagnozi kronične zdravstvene težave,
• osamljenost.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Posledice anksioznosti

Anksioznost vpliva na številna področja posameznikovega življenja in delovanja ter lahko povzroči različne fizične, čustvene in socialne posledice. Navajamo nekatere posledice anksioznosti, ki se izrazijo na telesni, psihološki in vedenjski ravni ter v odnosih z ljudmi:

1. Telesne posledice:

• kronična napetost in utrujenost: Dolgotrajna anksioznost povečuje napetost v mišicah, kar lahko povzroči bolečine, napetosti ali glavobole. Zaspanost in izčrpanost sta tudi pogosta, saj je telo nenehno v stanju pripravljenosti (da se odzove na nevarnost).
• težave s srcem: Anksioznost lahko poveča srčni utrip in poveča tveganje za srčne bolezni, zlasti pri ljudeh, ki že imajo druge zdravstvene težave.
• motnje v prebavnem sistemu: Anksioznost lahko vpliva na prebavni sistem, kar lahko povzroča bolečine v trebuhu, napihnjenost, drisko ali zaprtje. Dolgotrajna anksioznost je lahko povezana tudi z razvojem motnje, kot je sindrom razdražljivega črevesja.
• povečano tveganje za razvoj drugih bolezni: Zaradi nenehnega stresa se zmanjša delovanje imunskega sistema oz. je imunski sistem posameznika oslabljen, kar lahko poveča občutljivost za več drugih zdravstvenih težav in bolezni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

2. Čustvene in psihološke posledice:

• depresija: Anksioznost in depresija se pogosto pojavita skupaj. Stalna zaskrbljenost, napetost, nespečnost lahko vodijo v občutke obupanosti, brezupa in osamljenosti. Anksioznost je lahko spremljevalec depresije ali obsesivno-kompulzivne motnje.
• težave s koncentracijo: Težave s koncentracijo in občutek zmedenosti sta pogosta pri ljudeh z anksioznostjo. To lahko vpliva zlasti na uspešnost ter učinkovitost pri delu ali v šoli.
• pretirana zaskrbljenost: Ljudje z anksioznostjo imajo pogosto pretirano potrebo po nadzoru in iskanju varnosti, kar ustvarja nenehno ponavljanje pretirane zaskrbljenosti in strahu.

3. Vedenjske posledice:

• izogibanje situacijam: Ljudje z anksioznostjo se pogosto začnejo izogibati situacijam, ki povzročajo tesnobo ali anksioznost, kot so javni nastopi, stiki z ljudmi ali celo določene dejavnosti (npr. potovanja). To lahko kasneje vodi v socialno izolacijo in umikanje iz družbe.
• pretirano preverjanje: Občutek, da mora posameznik stvari vedno preverjati (npr. zaklepanje vrat, preverjanje elektronske pošte), je pogost pri ljudeh z anksioznostjo in povzroča dodatno čustveno stisko.
• zloraba substanc: Nekateri ljudje se za obvladovanje anksioznosti zatekajo k nezdravim načinom reševanja problemov, kot je npr. uživanje alkohola, drog, hrane, kar lahko posledično vodi še v razvoj odvisnosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

4. Socialne posledice:

• težave v odnosih: Anksioznost posameznika lahko vpliva na družinske, prijateljske in intimne odnose. Pretirana zaskrbljenost, potreba po nadzoru ali izogibanje situacijam lahko povzročijo napetosti, konflikte in težave v komunikaciji z ljudmi.
• pomanjkanje socialne podpore: Zaradi izogibanja stikom z ljudmi se lahko posamezniki z anksioznostjo počutijo osamljene in brez podpore, kar še dodatno poveča občutke stresa in tesnobe.
• težave na delovnem mestu: Anksioznost lahko negativno vpliva na produktivnost, učinkovitost in sposobnost sprejemanja odločitev posameznika. To lahko posledično vodi do težav na delovnem mestu, v odnosih s sodelavci, kar lahko še poveča občutke nezadovoljstva, nerazumevanja in stresa posameznika.

5. Dolgotrajne posledice za duševno zdravje:

• razvoj anksioznih motenj: Kadar posameznik anksioznosti pravočasno ne zdravi, lahko preraste v resnejše anksiozne motnje, kot so generalizirana anksiozna motnja, socialna anksioznost, panična motnja, fobije, postravmatska stresna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja.
• psihosomatske težave: Stres, povezan z anksioznostjo, lahko vodi v kronične bolezni, kot so hipertenzija, migrene, bolečine v hrbtu in prebavne motnje.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

6. Kakovost življenja:

• zmanjšana kakovost življenja: Stalni občutki tesnobe in strahu lahko močno zmanjšajo kakovost življenja posameznika nasploh. Posameznik se lahko počuti ujetega v začaranem krogu stalnih skrbi in strahov, kar vpliva na njegovo sposobnost za uživanje in sprostitev v vsakdanjih aktivnostih, večje zadovoljstvo in dosego svojih želenih ciljev.

7. Samomorilnost:

• V hujših primerih, ko anksioznost spremljajo še depresivni simptomi, lahko pride do samomorilnih misli ali vedenja. To so skrajni, resni primeri, ki zahtevajo takojšnjo strokovno pomoč in obravnavo.

Zdravljenje anksioznosti je ključno za preprečevanje teh in drugih negativnih posledic. S strokovno pomočjo, učenjem tehnik in metod za obvladovanje stresa, psihoterapijo lahko mnogi ljudje občutno izboljšajo svoje počutje, odnose, komunikacijo, kakovost življenja ter medsebojnega razumevanja.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Zdravljenje anksioznosti

Kadar so znaki za anksioznost blagi ali se pojavljajo občasno, se bo posameznik najprej zatekel k samopomoči in samostojnemu reševanju in lajšanju težav. Pri soočanju z občasno anksioznostjo je samopomoč posameznika na mestu.

To pomeni, da si do neke mere posameznik najprej poskuša pomagati sam z različnimi tehnikami in metodami, ki lahko ublažijo znake anksioznosti. Sem sodijo npr. uspešno obvladovanje stresa, sprostitvene tehnike, skrb za telesno vadbo in aktivnosti, delo na sebi, meditacije, sprehodi v naravi ter drugi načini sproščanja idr. Veliko teh informacij je posamezniku dosegljivih tudi na internetu.

Zdravljenje anksioznosti se lahko razlikuje glede na resnost in intenzivnost simptomov, posameznikove potrebe in vrsto anksiozne motnje. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo različnih terapevtskih pristopov, spremembo življenjskega sloga in načina razmišljanja. Navajamo različne načine in možnosti zdravljenja, ki se jih posameznik lahko na željo posluži.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Pomembno se je zavedati, da se hudih oblik anksioznosti ne da rešiti v trenutku, ko je oseba anksiozna. Priporočljivo in najbolj učinkovito je, da se o težavi z osebo pogovorimo, ko je v čim bolj varnem okolju, brez stresnih dejavnikov in umirjena.

1. Psihoterapija

Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko anksioznosti in tesnobe zelo podporna in priporočljiva, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli do trenutnega življenja, težav in doživljanja. Na voljo so različne vrste in psihoterapevtski pristopi, za katere se posameznik lahko odloči. Psihoterapevtska pomoč je učinkovita pri soočanju z anksioznostjo.

Na voljo so tudi različne skupinske terapije, skupine za samopomoč in podporne skupine, ki posamezniku omogočajo deljenje svojih izkušenj, razumevanje, podporo in povezanost med ljudmi, ki se soočajo z istimi ali podobnimi težavami. Mnoge so terapevtsko vodene.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

2. Tehnike sproščanja

• meditacija: Redna meditacija in čuječnost sta lahko zelo učinkoviti pri obvladovanju anksioznosti. Pomagata umiriti um in zmanjšati stres.
• dihalne vaje: Tehnike, kot je globoko dihanje ali dihanje skozi trebušno prepono, lahko pomagajo umiriti telo in zmanjšati napetost.
• joga: Pomaga sprostiti napetost v telesu, izboljša osredotočenost in povečuje stik s telesom.
• masaže, relaksacijske tehnike, akupunktura, aromaterapija za sproščanje telesa in duha.
• zelišča, homeopatija kot pomoč pri premagovanju anksioznosti.

4. Spremembe življenjskega sloga

• redna telesna aktivnost: Vadba sprošča endorfine, ki lahko pomagajo zmanjšati občutke tesnobe in izboljšati razpoloženje.
• zdrav način prehranjevanja: Zdrava prehrana in uravnotežen vnos hranil sta pomembna za uravnavanje čustvenega ravnovesja.
• skrb za učinkovito spanje: Dober spanec je ključnega pomena za obvladovanje anksioznosti.
• socialna podpora: podpora prijateljev, družine ali terapevtskih skupin lahko pomembno pripomore k obvladovanju anksioznosti posameznika.
• informiranje in izobraževanje (delavnice idr.) o težavah vpliva na posameznikovo večje zavedanje in razumevanje problematike ter možnostih samopomoči.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

5. Soočanje s strahovi: Tehnika vključuje postopno izpostavljanje situacijam, ki povzročajo anksioznost, s ciljem zmanjšati občutek strahu. Postopno se posameznik sooča s stvarmi in mesti, ki mu vzbujajo občutek strahu, kar mu postopoma omogoči, da se naučite obvladovati in zmanjšati strahove.

Zdravila se lahko predpišejo le kot pomoč pri drugih načinih zdravljenja, saj je njihov namen omilitev simptomov tesnobe, ne pa način zdravljenja.

Če posameznik opaža, da mu simptomi anksioznosti, ki vplivajo na njegovo vsakdanje življenje, odnose in delo, le-to otežujejo, je priporočljivo čimprej poiskati pomoč osebnega zdravnika ali drugega strokovnjaka (psihoterapevta, psihologa, psihiatra).

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.

Zdravljenje anksioznosti je običajno učinkovito in lahko pomaga posamezniku izboljšati kakovost njegovega življenja ter odnosov, v kolikor se za to odloči. Cilj zdravljenja je postopoma spremeniti posameznikovo vedenje, mišljenje in čustvovanje ter se soočiti z vzroki, ki so privedli do anksioznosti. Najboljša preventiva je nedvomno vsakdanja skrb zase in za lastno dobro počutje in zdravje, da si posameznik redno vzame čas zase, da se ima rad, da zmanjša obremenitve in umiri svoj um.

Če potrebujete pomoč in pogovor, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si

dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.

Vas zanima več o vključitvi v psihoterapijo? Preverite https://www.bodisprememba.si/psihoterapija/individualna-psihoterapija/

The post Anksioznost in tesnoba – Kako jo prepoznati? first appeared on BODI SPREMEMBA.

Ste bili kdaj v odnosu z osebo, ki je prijazna, prijetna, razgledana, ugledna, energična, samozavestna, stabilna, medtem ko ste bili sami vse bolj zmedeni, izčrpani, pobiti, labilni, z občutkom, da ničesar ne naredite prav, da ste manjvredni, nesposobni, osramočeni?

Ste se kdaj počutili, da ste vsega vedno krivi vi, da vas partner obtožuje za nerazumne stvari in kljub natančnim pojasnilom, razlagam in dokazom, ne dosežete ničesar in samo izgubljate energijo?

Ste bili povsem brez energije, utrujeni, jezni, izigrani, z občutkom, kot da se vam zdi, da ste nori, da ničesar, ampak res ničesar ne naredite prav?

V tem primeru ste imeli ali imate opravka z narcistično osebo oz. z osebo z narcistično osebnostno motnjo ali strukturo.

V tem prispevku boste izvedeli:

• kdo so osebe z narcistično osebnostno motnjo ali strukturo in potezami,
• kaj je značilno za narcistično osebnostno motnjo,
• kako razmišljajo in se vedejo osebe z narcistično osebnostno motnjo,
• katere so vrste in tipi narcizma,
• kako izgleda partnerski odnos z osebo z narcistično osebnostno motnjo,
• rdeče zastavice (opozorilni znaki) ter
• kdaj in kje poiskati pomoč zase.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Ta motnja je pogosto zelo prikrita in težko prepoznavna, saj je oseba povsem funkcionalna, medtem ko se ljudje na drugi strani soočajo s posledicami toksičnih odnosov ter izjemno manipulacijo, kar pogosto pripisujejo sebi (občutek krivde) in so na dnevni ravni povsem izčrpani in izžeti. Narcistične osebe je možno najti pri obeh spolih, na vseh področjih življenja in v različnih poklicih našega delovanja (npr. ravnatelji-ce, električarji, politiki, pevci/pevke, novinarji, menedžerji-ke, direktorji-ice, navadni delavci-ke…). Marsikdaj je zdrav narcizem zaželen, dobro je, če smo vsi kdaj malo “narcisi” v pozitivnem smislu, da se znamo kdaj tudi pohvaliti. Težava je, kadar le-ta postane patološki, dolgotrajen, destruktiven za odnose in pretiran, saj je takrat ukrepanje ter zaščita sebe in najbližjih nujna. Kako prepoznati narcistično osebnostno motnjo in narcise?

Dr. Craig Malkin, klin. psih., raziskovalec in avtor večih knjig o narcisizmu meni, da je osnovna definicija nezdravega narcisizma zasvojenost z občutenjem, da si poseben.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kaj je značilno za osebo z narcistično osebnostno motnjo?

• večinoma govori o sebi in pretirava glede svojih dosežkov ali talentov,
• pričakuje pohvale in občudovanje,
• potrebuje pozornost,
• je prepričana, da je boljša od drugih in ima občutek upravičenosti,
• ima veliko potrebo po nadzoru in obvladovanju drugih,
• mora imeti vedno prav in ne prenese nestrinjanja,
• ne prenese kritike,
• je izrazito nagnjena k (naglim) sodbam,
• je zavistna in/ali prepričana, da drugi zavidajo njej,
• ne prepozna čustev drugih in ni sposobna sočutja, empatije,
• izkorišča druge,
• odnos osebe z NOM niha od ljubezni do sovraštva in nazaj,
• poudarja svojo samozadostnost,
• pripisuje mnenju drugih o sebi in svojemu ugledu (pre)velik pomen,
• je prepričana o svoji zaslužnosti in nenadomestljivosti,
• nikoli ne sprejme odgovornosti za svoja ravnanja in njihove posledice,
• podpre morebitne druge napadalce.

Prepoznavni vzorci vedenja, mišljenja in čustvovanja oseb z narcistično osebnostno motnjo/strukturo

Narcistične osebe imajo precej omejen, specifičen vzorec mišljenja, čustvovanja in vedenja v primerjavi z večino ljudi. Funkcionirajo vedno znova na isti način v različnih situacijah in z različnimi ljudmi.

Gre za t. i. visoko konfliktno osebnost. Razreševanje oziroma zmanjševanje konfliktov jim ni v interesu, čeprav bodo navzven delovali ali celo dejali, da ravno to počnejo. S svojim vzorcem vedenja namreč povečujejo konflikte v medosebnih odnosih. To včasih vključuje nenadno močno eskalacijo konfliktov (sem sodijo kričanje, fizično nasilje, pobeg itd.); včasih konflikt izvabljajo prikrito preko daljšega časovnega obdobja (meseci, leta), kamor potegnejo še mnogo drugih oseb. Problem, ki se zdi vzrok konflikta, navadno ni dejanski vzrok.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Značilnosti visoko konfliktnega vedenjskega vzorca oseb z NOM

Navedenih je še nekaj primarnih karakteristik visoko konfliktnega vedenjskega vzorca oseb z narcistično osebnostno motnjo ali strukturo:

• mišljenje po principu vse ali nič (ne sklepajo kompromisov, niso fleksibilni, vidijo samo svoj pogled na situacijo),
• zelo močna in neobvladljiva čustva (nepričakovano se pojavijo močan strah, jeza, žalost, nespoštovanje; lahko jih tudi dobro prikrivajo dlje časa, navzven delujejo zelo racionalni),
• ekstremna vedenja ali grožnje (porivanje, udarci, širjenje neresnic in laži, težnja po obsesivnih kontaktih, nadzor, načrtno izogibanje kontaktu, verbalno nasilje, skrivanje osebnih predmetov, drugemu ne pustijo do besede, izražanja, subtilna emocionalna manipulacija; pri drugih ljudeh izzovejo jezo, strah, distres, zmedo),
• preobremenjenost s prelaganjem krivde na druge (za vse so krivi drugi, oni nikoli in nikdar, spravljajo se na neznance, kot tudi na najbližje).

S svojim nastopom na raznolike načine sporočajo:

“Jaz sem superioren, ti si ničla.”

“Brez mene ne (z)moreš.”

“Nihče te ne bo maral.”

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Menijo, da so boljši kot vsi drugi in to skušajo ves čas dokazovati, tudi na škodo sočloveka. Sprva so lahko najbolj šarmantni in očarljivi, vse dokler se ne znajdete v podrejenem, ponižanem položaju. Doživljate lahko sabotažo, vas krivijo za svoje napake, samo da si priborijo svoj prestiž in vso možno pozornost. Ko poslušate patološkega narcisa, boste slišali aroganco, nič empatije, egoizem, prezir do drugih.

Uporabljajo besednjak, ki druge omalovažuje, ponižuje ali žali, sočlovek je v njihovih očeh ali zmagovalec ali poraženec. Prepričani so, da jim pripada posebna obravnava, zahtevajo posebne pravice in pravila za njih ne veljajo. Narcisi ne zmorejo avtentičnega odnosa, odnos izkoristijo zgolj za svoje potrebe (beri: rabijo žrtev, ki jo energijsko izčrpavajo).

Znaki narcistične zlorabe se pokažejo v odnosu, kjer se nekdo “hrani” z energijo druge osebe (t.i. čustveni, energijski vampirji) in se zažira v vse pore njenega življenja, in sicer v misli, občutke, vedenje, telo, družbo, službo, hobije, finance…  Druga oseba pa se v tem odnosu ujame v nudenje (izboljševanje, prilagajanje) vsega, kar si ta od nje vzame – in še več. Izžame jo do konca.

Skupek tovrstnih izkušenj oblikuje travmo, ki povzroča ljudem, da v odnosih ohromijo, bežijo, se zapirajo vase, krivijo sebe, se omamljajo, samopoškodujejo, so izžeti, izčrpani, ponižani… Lahko pa začnejo tudi sami na podoben način zlorabljati druge ljudi v svojem življenju. Po dolgih letih skupnega življenja nezavedno lahko tudi sami ponotranjijo manipulativne vzorce narcističnega vedenja.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Primeri vedenja, ki jih lahko pričakujete od patološkega narcisa-osebe z narcistično motnjo ali strukturo:

• Ob konstruktivni, dobronamerni kritiki se odzovejo z besedami, kot so: “Nisi vreden, da živiš!” 
• Namerno skušajo uničevati življenje tistih, ki o njih povejo resnico.
• Predlagajo, da bi postala par že takoj po prvem ali drugem srečanju z drugo osebo. Kmalu tudi že skupno selitev, otroka ali poroko.
• Ko jih nekdo prosi za uslugo, v zameno reagirajo s krutim komentarjem in prekinejo odnos.

“Izraz narcizem je izpeljan iz grškega mita o Narcisu, mladeniču, ki se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je zagledal v reki, in umrl, ko mu ta ni vračala ljubezni.”

Zdrav in patološki narcizem

V resnici je narcizem kompleksen pojav z mnogimi različnimi platmi in širokim spektrom. Obstaja t. i. “zdravi, družbeno sprejemljivi” narcizem, za katerega so značilni visoka samozavest, pozitivna samopodoba in aktivno vedenje. Seveda pa vse to v neki zmerni obliki, ki ne prestopa družbeno pričakovanih norm. Blažja oblika narcisa vam verjetno ne bo hotela uničiti življenja, bodo pa recimo zelo težavni, saj se bo ves čas vse vrtelo okoli njih in bodo verjetno precej arogantni, neodgovorni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Obstaja pa tudi t. i. “destruktivni, patološki” narcizem, ki se pojavlja v obliki narcistične grandioznosti in narcistične ranljivosti. Slednji se kaže tako, da oseba občuti konstantno praznino, nemoč, sram, negotovost, nizko samospoštovanje, izogibanje medosebnih odnosov in celo samomorilnost. Patološka oblika narcisa se bo, na primer, zelo potrudila, da vas uniči. Verjetno pa je, da se ne bo zavedala resnične škode, ki jo žrtvi počne. Žrtve narcisov pogosto navajajo ravno nasprotno, da se možje narcisi še kako zavedajo svojih umazanih dejanj in laži.

Narcistična osebnostna motnja

Narcistična osebnost se odraža v obliki čezmernega občutka lastne pomembnosti, izredno močne potrebe po občudovanju, pomanjkljivemu razumevanju čustev drugih in pretirani občutljivosti za kritiko.

V psihiatriji je narcistična osebnostna motnja opredeljena kot ena od osebnostnih motenj. Za ljudi z izkušnjo osebnostnih motenj pa je značilno, da ne glede na posledice svojega vedenja, ne spremenijo mišljenja, čustvovanja in odnosov. Namesto tega pričakujejo, da se bodo za vsako ceno drugi prilagodili njim.

Narcistična osebnostna motnja je zdravstveno diagnosticirana osebnostna motnja, katero diagnozo lahko določi le strokovnjak zdravstvene stroke (zdravnik), psihiater.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

3 glavni tipi narcizma

V številni medicinski, psihološki in drugi znanstveno-strokovni literaturi lahko najdemo več različnih opredelitev, vrst in podvrst narcisizma. Pogosto gre za tri glavne tipe narcisizma, ki se nato delijo v podtipe, podvrste, navaja Monica Vermani, kanadska klin. psih. Ko nekdo govori o narcisu, se le-to lahko nanaša na del posameznikove osebnosti ali narcistične osebnostne motnje.

1. PRIKRITI (tudi občuljivi, ranljivi, zaprti) tip: je najpogostejši tip. Posamezniki so zelo osredotočeni nase, gojijo globok občutek strahu ali občutek, da niso dovolj vredni. Veliko prej ponotranji kritiko in jo tudi težje sprejmejo. Običajno so introvertirani in izogibajoče navezani. Imajo nizko samozavest, občutek negotovosti in hitro obrambno držo. Zelo verjetno je, da doživljajo tesnobo, depresijo, sram in se počutijo žrtev v različnih situacijah. Prikriti narcis bo v primeru, ko mu bo nekdo postavil meje, izražal nizko samozavest, oklepanje in nesamostojnost ali se bo umaknil, oddaljil.
2. ODKRITI (grandiozni, agentski) tip: to vrsto narcisov večina ljudi povezuje z narcistično osebnostjo. Ponavadi precenjujejo svojo čustveno inteligenco in sposobnosti. Najbolje se počutijo sami s seboj, neprijetno pa ob čustvih žalosti, zaskrbljenosti ali osamljenosti. So tudi zelo družabni, izkoriščevalski in imajo potrebo po nadzoru. Zanje je značilna pretirano visoka samopodoba in stalna potreba po pohvali in občudovanju. Lahko delujejo nesramni, zaničevalni, arogantni in prepotentni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

3. MALIGNI tip: ima lahko veliko skupnih potez narcizma, skupaj s potezami antisocialne osebnostne motnje. Pri teh posameznikih je večja verjetnost zlorabe substanc, nasilja in kazenskih prekrškov. V interakciji z drugimi so maščevalni in agresivni. Pogosto so prisotni občutki paranoje, povečane zaskrbljenosti zaradi morebitnih groženj, sadizma in užitka zaradi zadajanja bolečine drugim.

6 vrst narcizma

Narcisoiden je postala modna beseda za opis ljudi, ki jim je preveč mar zase. A prava resnica je veliko bolj zapletena. Narcisoidno vedenje je lahko v nekaterih primerih skrito, v drugih pa veliko bolj očitno.

“Obstaja več podvrst narcizma, ki vse spadajo pod okrilje narcistične osebnostne motnje, ki je edina zdravstvena diagnoza narcizma,” pravi klinična psihologinja Stephanie Freitag.

Različne vrste narcizma pomenijo različna vedenja ali vzorce narcisa. Freitag navaja šest vrst narcizma, na katere bi morali biti pozorni.

1. ODKRIT ALI GRANDIOZEN NARCIZEM

Odkrit ali grandiozen narcisizem je klasičen tip, ki ga ljudje povezujejo z narcisi.

“To vrsto narcisa je zelo enostavno opaziti, ker očitno pretirano občudujejo samega sebe,” pravi Freitag.

To so ljudje, ki so radi v središču pozornosti, so karizmatični, jasno dajejo vedeti, da se jim zdijo boljši od drugih in so pretirano tekmovalni.

“Odkriti narcisi lahko prav tako iščejo in pričakujejo pohvalo, ko govorijo o svojih dosežkih in to počnejo na neprijeten način,” je pojasnila psihoterapevtka Laurel Steinberg.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

2. SKUPNOSTNI NARCIZEM

Skupnostni narcisi so ljudje, ki se poskušajo obnašati kot Mati Tereza ali nekakšna rešiteljica. Po besedah ​​Freitaga so to ljudje, ki delajo prostovoljno ali se pridružujejo družbenim akcijam, ki imajo dober namen, vendar so njihovi motivi napačni in to počnejo samo zato, da nahranijo svoj ego.

“To je koristen način za promocijo sebe ali svoje znamke. Bolj kot na cilj bodo osredotočeni na osebno pozornost ali slavo,” je pojasnila.

Po mnenju travmatologa Nakpangija Thomasa narcisi, ki spadajo v to vrsto, “uporabljajo socialne vzroke kot metodo, da se zdijo empatični ali skrbni. Pomembno jim je, da dobijo pohvalo ali občudovanje, vendar jim ni mar za težave.”

Glede na študijo iz leta 2019 ti ljudje menijo, da so izjemno koristni, zelo zanesljivi in ​​prijazni.

3. ANTAGONISTIČNI NARCIZEM

Antagonistični narcisi so zelo tekmovalni in osredotočeni na zmago ali biti najboljši.

“Počutijo se, kot da so vsi proti njim, zaradi česar se borijo, da bi dokazali svoje stališče. Čeprav ni razloga, da bi se o nečem prepirali, to počnejo, da bi se predstavili kot nadrejeni,” pravi Steinberg.

Po študiji iz leta 2020 so nekateri značilni znaki antagonističnega narcizma tudi agresivnost, ki se pojavi, ko je ego ogrožen, izkoriščanje in razvrednotenje drugih.

“Na splošno se bo vsakdo, ki sreča antagonističnega narcisa, počutil napadenega ali zlorabljenega,” trdi Steinberg.

4. AGENTSKI NARCIZEM

Agentski narcisizem se nanaša na prizadevanje za družbeno moč. Steinberg poudarja, da je to tip narcisa, ki dramatično predstavi svoje vodstvene sposobnosti, in ko gre kaj narobe, ne prenese kritike.

Na primer, agentski narcis bi lahko prepričal ljudi, naj glasujejo zanj na volitvah za predstavnika najemnikov, ko pa bo izvoljen, se ne bo pojavil na sestankih ali se bo opravičeval, ko bo treba kaj narediti.

Nekateri značilni znaki, ki vam lahko pomagajo odkriti to vrsto narcisov, so pretiravanje z njihovo inteligenco in ustvarjalnostjo, občutek upravičenosti do družbene moči in občutek, da so bolj sposobni od drugih.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

5. PRIKRITI ALI RANLJIVI NARCIZEM

Prikriti narcisi so na nasprotnem koncu spektra od očitnih narcisov. So bolj introvertirani in se lahko celo zdijo sramežljivi. To je vrsta narcisa, ki se ne more spopasti z idejo o neuspehu in je posledično nestrpen do kritike. Kritika zanj pomeni neuspeh.

Za ta tip narcisov je značilno, da so občutljivi na kritiko in jo vidijo kot osebni napad, vedno igrajo žrtev in nikoli ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja, so pasivno-agresivni, vsakogar vidijo kot neposredno konkurenco.

6. MALIGNI NARCIZEM

Freitag trdi, da je maligni narcisizem najnevarnejša vrsta.

“Ljudje z malignim narcizmom imajo običajno psihopatske lastnosti in nagnjenost k sadističnemu ali agresivnemu vedenju,” pravi Freitag.

Lahko so tako zagledani sami vase, da jim občutki drugih ljudi sploh niso mar. To vrsto je nekoliko lažje opaziti, ker je vedenje takih ljudi očitno. Zanje so značilni laganje, manipulacija, agresivnost, nasilje (fizično in/ali čustveno) in pomanjkanje empatije.

Zakaj težko prepoznamo osebe z narcistično osebnostno motnjo?

• So pogosto izredno privlačne, karizmatične, urejene, v družbi imajo ugled, so spoštovane in priljubljene.
• Zelo obvladajo manipuliranje. Mojstri manipulacij.
• Ovijejo vas v lažno ljubezen.
• Popačijo vaš občutek za stvarnost. Ne veste več, kaj je res.
• Izdelajo si podporo v zaledju, pletejo mrežo (npr. vašim bližnjim, znancem širijo laži).
• Verjamejo same sebi.

Rdeče zastavice – Red flags (opozorilni znaki)

Težava je tudi v tem, da takrat, ko vam narcis dvori (ni pomembno, za katere vrste odnos gre), vsega tega ne morete videti. Če ste povrhu tega še ranljivi ali zaljubljeni, še toliko manj!

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Zato velja kot opozorilni znak v FAZI DVORJENJA:

• če je predobro, da bi bilo res  – potem ni resnično! Npr. v partnerskem odnosu, ob spoznavanju drug drugega na začetku, na prvih zmenkih in izletih, veliko pozornosti…
• če imate občutek, da ste v pravljici, da je vse popolno, prelepo in prečudovito, da vam partner bere želje iz oči, da sta ves čas “na isti frekvenci”, da je najbolj pozoren, ljubeč in skrben človek na svetu, in da imate z njim odnos, kakršnega še nikoli niste imeli z nikomer –, je to lahko znak, da doživljate narcisovo fazo dvorjenja, ki je v resnici primerljiva samo z osladnimi filmi, španskimi telenovelami in knjižnimi romancami, v realnem življenju pa kaj takega ne obstaja! Kar se v kakem letu dni tudi izkaže, takrat pa ste že tako ujeti, da krivdo za vse slabši odnos pripisujete sebi ali zunanjim okoliščinam.

Opozorilni znaki so prisotni tudi kasneje, lahko po več mesecih ali letih, ko partnerski/zakonski odnos že dlje časa traja. Veliko ljudi (žrtev) narcisa pogosto spregleda rdeče zastavice, ki jih nenehno opominjajo, da odnos ni v redu in je treba nekaj spremeniti. Žal prepogosto žrtve dvomijo, si ne zaupajo, da prav čutijo, se počutijo krive, nemočne, jih je preveč sram…

Kakšno je življenje z osebo z narcistično osebnostno motnjo?

Narcis si zgradi celotno lažno osebnost (masko) na podlagi preteklih travm oz. ran iz otroštva, ki mora biti popolna: urejena zunanjost in zunanji videz, dobra služba, dobra družina, osebnost pa nenehno nadpovprečna, večvredna, vsevedna, nezmotljiva, dobrosrčna, požrtvovalna itd. Ko si želi pridobiti partnerja, se bo zdel prijazen, pozoren, ljubeč, zabaven, strpen…, skratka idealen v vseh pogledih.

Sčasoma, ko takšna maska ni več potrebna, praviloma, ko partnerja že ujame v svojo “mrežo”, se pokaže v drugačni luči (maski), in sicer v tisti pravi – bolj škodljivi, strupeni, uničujoči.

Narcisi imajo v resnici nizko samopodobo

Ker je samopodoba oseb z narcistično osebnostno motnjo v resnici krhka in šibka ter zanje nesprejemljiva, le-to nevede odražajo v odnosu s partnerjem (ali drugimi), predvsem v obliki manipulacij, laži, obtožb, zavistjo, maščevalnostjo, vzvišenim vedenjem, izbruhi jeze, dramatiziranjem, nasiljem, poniževanjem idr. Čeprav narcisi delujejo navzven izjemno samozavestni in polni sami sebe, se je potrebno zavedati, da so navznoter izredno šibki, imajo krhko samopodobo, nizko samovrednotenje, občutek neustreznosti, nezadostnosti, manjvrednosti, sramu in šibkosti. To notranje doživljanje je krivo, da zbujajo pri drugih negativne občutke, je kot borba proti lastnim frustracijam.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kdaj poiskati pomoč?

Takoj ko prepoznate, da ste se znašli ali živite v takšnem odnosu, je treba poiskati pomoč. Narcistična zloraba, ki traja več let, namreč pusti hude posledice na duševnem zdravju partnerke/partnerja (in tudi otrok) in je potrebna psihoterapevtska podpora, pogovori in čimprejšnje delo na sebi.

Najprej je pomembno, da se partnerka zave(-da), v kakšnem odnosu se je znašla, s kom je živela. Nato mora dobro načrtovati, kako se iz takšnega odnosa izviti s kar najmanj bolečine in poškodbami.

V nekaterih primerih lahko pričakujete tudi maščevanje, različne povračilne (maščevalne) ukrepe, grožnje, nagajanje, zasledovanje, nadzor…, saj narcistična oseba ne bo zadovoljna, da njena “žrtev” odhaja na svoje, pogosto odhoda ne dovoli, ga preprečuje na vse načine ter grozi.

Narcistična oseba meni, da je samo ona tista, ki lahko določa odnos in tudi konec odnosa. Velikokrat si narcistična oseba medtem išče že novo žrtev ali jo celo že ima (nezvestoba teh oseb ni redka). Lahko je tudi obratno, da je narcistična oseba tista, ki grozi z odhodom in želi (nenadoma) zaključiti odnos ter oditi. Seveda je odgovornost in krivda na strani druge osebe.

Ostati v odnosu ali oditi?

Kadar je odnos odkrito ali prikrito škodljiv, nezdrav, nezadovoljiv, kar odnos z narcisom nedvomno je, če je poleg vsega prisotno tudi nasilje, udarci, pretepi, grožnje, se je čimprej treba odločiti za naprej – sploh pa, če so poleg vas tudi otroci. Pomembno je čimprej sprejeti trdno odločitev za lastno varnost in varnost otrok (lahko s pomočjo policije, centrov za socialno delo, varnih hiš, kriznih centrov, ki nudijo informacije, začasno bivanje in psihološko podporo), še najbolje premik in selitev drugam.

V tem odnosu je pogosta težava ta, da okolica niti ne prepozna, da bi bilo v vašem zakonskem/partnerskem odnosu karkoli narobe, pogost je zato strah, da vam nihče ne bo verjel, kako hudo je v resnici, da bi se vam posmehovali, tako da lahko na koncu ostanete čisto sami.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Odnose, kjer je prisotno kakršno koli nasilje, teror, grožnje, je treba nujno takoj prekiniti – ali zdraviti, kolikor je partner to pripravljen (čeprav v terapevtski praksi takšnega primera še nisem srečala)-, iz njih izstopiti (se odseliti) oziroma vzdrževati najnujnejše stike (v primeru otrok). Skratka, zaščititi sebe in otroke. Šele po izstopu iz odnosa partnerka lahko realno vidi, v kakšnem odnosu je živela z osebo z narcistično osebnostjo motnjo/strukturo.

Zelo zgovoren je podatek, da večina žensk v življenju, ki po večih letih uspe zapustiti takšen škodljiv odnos z narcisom, vztraja na ničelnih stikih s takšno osebo, osebo z narcistično osebnostno motnjo blokirajo na vseh socialnih omrežjih, ignorirajo sporočila, zamenjajo tel. št., se ne javljajo, se jim izogibajo, če se le da ipd.

Situacija je lahko tudi obratna, da je narcis ženska, mati, žena, prijateljica.

Poiščite si psihoterapevtsko pomoč

Naslednji nujni korak po odhodu ali že ko razmišljate o njem in veste, da je odnos za vas škodljiv, je psihoterapevtska podpora partnerki/partnerju, predvsem pri razumevanju stiske, izboljšanju samopodobe, vrednosti in samospoštovanja, ponovni graditvi zaupanja, odpravi občutkov krivde in sramu, odkrivanju in razumevanju lastnih globljih psihičnih ran iz otroštva, ki so bile glavna vez in tudi povod za spoznanje osebe z narcistično osebnostno motnjo in dolgoletno življenje v takšnem odnosu.

Narcističnim osebam se ni enostavno izogniti, seveda pa je to odvisno od konteksta, v katerem se odnos odvija. Za lastno zdravje posameznika, ki je prepoznal patološki narcizem osebe, s katero še nima vzpostavljenega globljega odnosa, je smiselno, da odnos z njo vzdržuje na distanci, še bolje pa, da ga prekine in odide. Naj se ne zapleta v osebne pogovore, ne deli osebnih informacij o sebi, ne sledi in ne sprašuje po osebnih informacijah osebe z narcistično osebnostno motnjo (metoda sive skale-grey rock).

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kje poiskati pomoč?

Za uspešno okrevanje je nujno, da se odnos med narcisom in “žrtvijo” prekine ali vsaj oddalji. To je zahteven, večplasten proces, ki lahko traja več let, in večkrat vključuje tudi sodelovanje odvetnikov, centrov za socialno delo, policije, varnih hiš, nevladnih institucij, terapevtskih skupin,… Psihoterapija je pogosto pomemben del procesa okrevanja, ni pa to edina potrebna podpora, ki jo oseba potrebuje v življenju, da se lahko postavi nazaj na svoje noge. Pomembno vlogo imajo tudi pravi prijatelji, svojci, sodelavci, znanci in drugi, ki prepoznajo zlorabljajočo situacijo in so lahko v veliko podporo. Poleg tega tudi podporne skupine z osebami, ki so doživele podobne izkušnje.

Oseba z narcistično motnjo se nikoli ne bo spremenila

“Žrtve” narcističnih oseb zmotno pričakujejo in upajo, da se bo njihov partner ali zakonec spremenil. Zapomniti si morajo, da se oseba z narcistično motnjo nikoli ne bo spremenila in da nikoli ne bo bolje. Ta oseba po odhodu “žrtve” običajno poišče “novo žrtev”, večkrat pa ima kar “več žrtev” hkrati, saj za preživetje potrebuje njihovo energijo, nezvestoba je med narcisi precej pogosta, tudi različne odvisnosti (alkoholizem, igre na srečo). 

Narcis je prepričan, da je normalen

Narcis ima zavedanje, nima pa vesti, empatije do drugih. Ne želi se spremeniti, saj s svojimi manipulacijami dobi vse, kar želi. Narcis misli, da je normalen. Ve, da se škodljivo, neprimerno obnaša do drugih, vendar to smatra kot normalno.

Še enkrat. Zapomnite si: kadar je odnos z osebo, ki ste jo pravkar spoznali, na začetku ekstremno in sanjsko čudovit, kot v pravljici, prečudovit, da bi bilo res kaj takega možno, naj vam takoj začnejo zvoniti alarmi. Takšen odnos je namreč značilen za osebe z narcistično osebnostno motnjo/strukturo, ki na začetku pletejo čudovito pajkovo mrežo…

Za več informacij in terapevtsko pomoč mi lahko pišete na info@bodisprememba.si

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. terapevtka

KONTAKTIRAJTE NAS!

Priporočena literatura in avtorji za branje:

L. Palmer: V opoju narcisa

Laurel Steinberg, psihoterapevtka v privatni praksi

Stephanie Freitag, klinična psihologinja

C. Jack: Odraščanje ob narcisu

https://www.oprahdaily.com/life/relationships-love/a41980887/types-of-narcissists/

dr. Craig Malkin: Re-thinking Narcissism, The Narcissist Test

Bi vas zanimalo še več o narcisih? Preberite https://www.bodisprememba.si/aktualne-teme/uspesno-soocanje-z-narcisi-z-duhovnega-vidika-bitka-z-narcisi-je-duhovna-bitka/

The post Narcistična osebnostna motnja – Življenje in odnosi z narcisom first appeared on BODI SPREMEMBA.

Je delo na sebi zahtevno? Mora biti duhovno?

Ali delo na sebi terja veliko časa, denarja in truda?

Mi bo uspelo?

Se delo na sebi sploh splača?

Bo moje življenje potem boljše?

V tem duhu, s takšnimi vprašanji se ljudem največkrat v mislih porodijo današnje različne oblike in tehnike za delo na sebi ter pomoči, kot so razne vodene delavnice, izobraževanja, psihoterapija, meditacije, joga, delavnice za dvig vibracije, za življenjsko poslanstvo, za žensko preobrazbo, razna duhovna svetovanja…. Večinoma ali pa največkrat pa se zaustavi pri vprašanjih KAKO? KAKO NEKAJ NAREDITI? KAKO SE LOTITI? KAKO NEKAJ SPREMENITI, DA MI BO BOLJE?

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Delo na sebi

Delo na sebi pomeni raziskovanje in spoznavanje sebe, svoje razmišljanje, čustvovanje, doživljanje in vedenje – (po)skrbeti zase. Na kakršen koli način. Lahko na več različnih načinov, z različnimi pristopi in tehnikami. Delo na sebi pomeni usmerjenost vase in ukvarjanje s samim seboj – ne z drugimi (pogosto se druge krivi, jim sodi, očita). Delo na sebi pomeni tudi spoznavati svoje misli, prepričanja, lastnosti, sposobnosti, ki bi jih želeli spremeniti, izboljšati, odstraniti, z namenom lastne uresničitve, razvoja, občutka zadovoljstva in večjega smisla življenja. Gre za proces poglabljanja vase, osredotočenost nase ter lastno samoopazovanje notranjih procesov, misli, občutkov, odzivov na zunanje dogodke, sprožilce ali ljudi.

Delo na sebi ni enostavno, saj se je potrebno soočiti z vsem tistim, kar človek v resnici je, torej tako s tistim, kar mu je všeč in tudi tistim, kar mu o njemu samemu ni všeč, česar noče (še) sprejeti, ni pripravljen slišati, kar zavrača, zanika, se ne zaveda… Potrebno se je soočiti z resnico, biti iskren in pristen, takšen kot si, kadar si čisto sam s seboj. Ko gredo ljudje od doma (npr. v službo), si največkrat nadenejo številne maske, se poistovetijo z različnimi vlogami, pričakovanji drugih, si nadenejo make-up, posebna oblačila, mislijo, da SO takšni, vendar to NISO pristni oni, takšni kot so v resnici. Samo pretvarjajo se, igrajo, ugajajo, se prilagajajo drugim…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kaj je še delo na sebi?

Nekaterim je npr. zelo težko sprejeti ali slišati, da odrasli ni žrtev nikogar in ničesar, temveč je sam odgovoren za svoje odločitve in lastna dejanja ter tudi posledice. Ali pa npr. težko je prepoznati v sebi lastno zavist/ljubosumje do ljudi, ki si materialno privoščijo več kot ti sam, prepoznati in sprejeti to misel… Ali npr. da nekdo na glas ne pove, kar resnično misli in čuti v določeni situaciji… Česa ga je strah?

“Včasih se(be) ne moreš videti jasno, dokler se ne vidiš skozi oči drugih.”

Ego in iskanje izgovorov

Ko se ljudje že odločajo in razmišljajo o tem, da bi res delali na sebi, se mnogi kmalu soočijo z uporom, naletijo na upor ali neko nasprotovanje, oglasi se ego (um), ki najde številne (neutemeljene) razloge, zakaj “naj se ljudje tega raje ne lotijo in naj raje še malo počakajo, itak ne vejo, kje in kako začeti, če se sploh splača, ali jim bo sploh uspelo, itak bo stran vržen denar in čas, že zdaj so preobremenjeni in nimajo niti časa, morda tega sploh ne rabijo”… itd., zato mnogi hitro obupajo, odlašajo, prelagajo oziroma se tega niti ne lotijo. Je komu od vas to znano? To ne velja le za delo na sebi, temveč tudi za druga področja življenja in delovanja. 

Nekateri ljudje, ki že začnejo delati na sebi, kmalu obupajo (razlogi so lahko različni), spet drugi, ki že malo dlje vztrajajo, tudi sčasoma prenehajo, saj se ego v njih samo še stopnjuje, narašča in je pogosto močnejši in glasnejši. Ego bi naredil vse, da človek ne bi delal na sebi, ne bi skrbel zase, se ne bi ukvarjal z globino, da mu ne bi bilo boljše…, zato se na vse možne (manipulativne) načine upira, nagaja, straši, pregovarja, prepričuje in govori ravno nasprotno, kar ljudje dejansko želijo, čutijo, zaznavajo, sanjajo, načrtujejo, hrepenijo…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Pravzaprav ego ljudem pove tisto, kar si potiho želijo slišati oz. jim je lažje slišati, kar jim bo dejansko olajšalo tiste trenutke, jim omogočilo, da jim bo lažje, poznano, da ne bo prezahtevno, da ne bo treba vložiti preveč truda, energije in napora, skratka udobno. T. i. izgovori in prelaganje odgovornosti. Ego doseže, da ljudi prepriča, da ostanejo v sedanjih, poznanih vzorcih življenja in tako nič ne spremenijo, ne izboljšajo in ne tvegajo. Delujejo po (sicer nedelujočem) načelu večine, tako kot so sprogramirani, da si v življenju želijo nečesa novega, želijo si, da se nekaj spremeni, pričakujejo nekaj boljšega, s tem da sami ničesar ne spremenijo in ves čas delujejo po ustaljenih, enakih, dosedanjih navadah. To ni delo na sebi.

“Imamo dve življenji. Drugo življenje se začne, ko ugotovimo, da imamo samo eno življenje.”

Potrebna je zavestna odločitev

Razlogi za odlašanje z delom na sebi so lahko tudi drugi. Za delo na sebi je potrebna predvsem zavestna odločitev in volja, ki nič ne stane, sčasoma pa preide v vsakdanji način življenja. V današnjem stresnem tempu življenja se je treba za delo na sebi in ukvarjanje s sabo sprva večkrat opominjati, se spomniti in ozavestiti svoje namere in misli, imeti pa predvsem željo za lastne spremembe. Hrup, pomanjkanje časa in nemir, sploh v večjih mestih, mnogim delo na sebi precej otežujejo, v kolikor se tega bolj zavestno in načrtno ne lotijo na dnevni ravni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

“Tistemu, čemur namenjate pozornost, se krepi, tisto, čemur ne, oslabi in izgine.” 

Upor je normalen

Vredno si je zapomniti, da je pri katerem koli načinu dela na sebi, poglobljenem samorazkrivanju, soočanju z lastnimi strahovi, blokadami, težavami v odnosih, stiskami in ovirami v življenju nasploh, novimi spremembami ipd., zaznavanje in občutenje upora, zaviranja, blokiranja in nasprotovanja povsem normalno in pričakovano. Gre za spremembo in pot v neznano. Hkrati pa je upor tudi potrditev, da ste na pravi poti. Več ko je nasprotovanja, bolj ste na pravi poti in večja potrditev, da ste se prav odločili za delo na sebi. Treba si je utreti novo pot. Delo na sebi potrebuje vztrajnost, ohranjanje volje, potrpežljivost ter s tem preseganje dosedanjih načinov delovanja in razmišljanja. Vedno se da, ni pa delo na sebi vedno enostavno. Četudi ni enostavno, spoznate nove možnosti in nove načine soočanja z različnimi težavami v življenju, ki jih premagate, spoznate sebe in lastne sposobnosti, občutite jih, spoznate, do kam ste sposobni iti, koliko si upate in drznete.

Delo na sebi se splača

Ja, delo na sebi se splača, v kolikor niste zadovoljni v življenju, na katerem koli področju, ali pa niste zadovoljni sami s seboj in bi želeli nekaj spremeniti v odnosih. Dovolj je, da se zavedate, da vam trenutne okoliščine ali odnosi niso v redu, podporni. Sčasoma delo na sebi postane način življenja. Gre za nenehni razvoj, učenje, preseganje svojih sposobnosti, preizkušanje sebe, novih načinov in s tem tudi nenehno rast. Vedno se da še kaj novega naučiti, spoznati, dojeti. Nihče vsega ne ve. To ni enkratno dejanje, temveč vseživljenjski in večplasten psihološki proces, ki se v veliki meri dogaja na nezavedni ravni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Tudi psihoterapevti nismo nobene izjeme. Tudi psihoterapevti moramo resno jemati delo na sebi, skrbeti za psihično higieno, se izobraževati, učiti, soočati s spremembami in tako biti za zgled drugim. Jemljite življenje kot potovanje, na katerem se učite iz svojih napak in obenem razvijate in nadgrajujete svoje potenciale. Vse se dogaja z razlogom, ljudje se učimo drug od drugega, pomembno je, da se ves čas veliko sprašujete, opazujete in ste pozorni predvsem nase – v odnosih z drugimi. Delo na sebi je način življenja in ustvarjanja življenja po svoji meri.

“Zunanji svet je samo ogledalo nas.”

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. ter.

The post Delo na sebi – “Se splača?” first appeared on BODI SPREMEMBA.

V tem prispevku boste izvedeli:
– kaj je izgorelost,
– kakšni so znaki, simptomi in stopnje izgorelosti,
– kateri so vzroki in dejavniki, ki prispevajo k nastanku izgorelosti,
– kako poteka zdravljenje izgorelosti,
– kaj lahko sami naredite, da ne pride do izgorelosti.

Ker ljudje ne želijo zaostajati, ne želijo biti sebični, nesposobni, nezadostni, zaradi česar grejo preko svojih meja sposobnosti, saj ne zmorejo zadostiti vsem zahtevam, nalogam in pričakovanjem, največkrat v delovnem okolju, začnejo postopoma pregorevati in izgorevati. Govorimo o letih in desetletjih takšnega delovanja in odnosov. Končni rezultat procesa izgorevanja je izgorelost posameznika. Zaradi pretiravanja ljudje dobesedno pregorijo.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Številni raziskovalci navajajo, da so razmere po obdobju covid-19 stres še stopnjevale. Tako so v ameriški raziskavi APA o delu in dobrem počutju leta 2021 opazili povečano stopnjo izgorelosti Američanov, ki je vključevala 1501 odraslih delavcev. Rezultati raziskave so pokazali, da je 79% zaposlenih v mesecu pred raziskavo doživelo stres na delovnem mestu. Skoraj 3 od 5 zaposlenih so poročali o negativnih učinkih stresa, povezanega z delom, vključno s pomanjkanjem zanimanja, motivacije ali energije (26%) ter pomanjkanjem motivacije za delo (19%). Medtem jih je več kot tretjina (36%) poročalo o kognitivni utrujenosti, 32% jih je poročalo o čustveni izčrpanosti, skoraj polovica (44%) pa o telesni utrujenosti – kar je 38% več kot leta 2019. Tudi v Sloveniji naj bi imelo po nekaterih podatkih težave z izčrpanostjo in izgorelostjo več kot 50% prebivalcev.

Kaj je izgorelost?

Pri izgorelosti gre za dolgotrajen proces, v katerem se posameznik žene onkraj vseh svojih psihofizičnih meja in sposobnosti, da bi z dosežki ali rezultati zadovoljil svoja (oz. tuja) pretirana pričakovanja, podprta s tistimi, ki jih do njega goji okolica, šef, nadrejeni, vodstvo in drugi. Izgorelost je stanje skrajne psihofizične izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge in preveč intenzivne izpostavljenosti stresu, s katerim se posameznik ne zmore ustrezno spoprijeti in soočati.

Vzroki za izgorelost

Za izgorelost so največkrat  vzrok stresne okoliščine na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih življenjskih področjih (v družini, izobraževanju idr.). Deloholizem in pretirano angažiranje sta za izgorelost glavna simptoma. Lahko rečemo, da ljudje sebe in telo privedejo do roba in še čez, zaradi česar se na koncu psihično in fizično dokončno zlomijo. Psihofizični zlom imenujejo tudi adrenalni zlom, ki velikokrat privede do psihiatrične hospitalizacije.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kronične težave in stres na katerem koli področju človekovega življenja lahko vodijo v izgorelost, ki je v Mednarodni klasifikaciji bolezni opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti, ki jo opisujejo posameznikova izčrpanost, depersonalizacija (tudi umik ali cinizem) in zmanjšana osebna učinkovitost. Izgorelost se razlikuje od delovne izčrpanosti. Delovna izčrpanost je normalna posledica prekomernega dela, ki jo lahko odpravimo s počitkom, medtem ko za izgorelost počitek ne zadostuje.

Pri razvoju izgorelosti so vplivu stresa pridruženi tudi drugi dejavniki, npr. osebnostne lastnosti, genetika, socialno okolje, družinsko okolje posameznika idr. Raziskave kažejo, da je stanje pogostejše v poklicih, ki zahtevajo interakcijo z ljudmi (npr. pri učiteljih, zdravstvenih delavcih, socialnih delavcih, policistih). Bolj podvrženi so tudi tisti, katerih delo vključuje veliko odgovornosti, možnosti hudih posledic v primeru napake, izmensko delo, izpostavljenost časovnim pritiskom, zanemarjanje lastnih potreb, slabe odnose s sodelavci idr.

“Razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo je, da se slednja lahko odpravi s počitkom, medtem ko izgorelost ne.”

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Stopnje oz. faze, znaki in simptomi izgorelosti

Izgorevanje običajno poteka postopoma, v letih in desetletjih, po stopnjah ali fazah, ki se razlikujejo po številu in intenzivnosti simptomov, in sicer:

1. najprej posameznik zazna utrujenost, sčasoma preutrujenost in nato že izčrpanost, lahko bi rekli kronično utrujenost.

V prvi fazi izgorelosti so bolj izraziti fizični simptomi, ki jih posameznik pogosto zanika, kot so:

• bolečine v mišicah, vratu, ramenih, krči v mišicah,
• utrujenost ob naporu (kot da je posameznik srčni bolnik), sopihanje in zadihanost ob najmanjšem fizičnem naporu (npr. lažji hoji v hrib),
• visok srčni utrip, visok krvni pritisk,
• motnje spanja (kljub temu da je posameznik zvečer zelo utrujen in pade v posteljo, ne more zaspati; zbujanje ponoči). Gre za prekomerno izločanje stresnega hormona kortizola, ki bi moral biti zvečer na najnižji ravni, da bi se lahko začel izločati melatonin (hormon spanja),
• prebavne motnje, težave v prebavnem traktu (bolečine v želodcu, zgaga, refluks, driska, zaprtost itd.),
• nepojasnjeni glavoboli in migrene, vrtoglavice,
• tinitus (brnenje, piskanje, brenčanje v ušesih),
• težave v delovanju ščitnice (preveč ali premalo delujoča)…

V teh primerih posameznik velikokrat blaži težave z raznimi zdravili, uspavali, pomirjevali, alkoholom, kofeinom, energijskimi pijačami, protibolečinskimi tabletami ipd.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

2. nato sledi stopnja ujetosti, ko posameznik niha med željo in nemočjo karkoli spremeniti, občutki krivde, strahov. Je način, ko se posameznik psihološko oddalji od dela, se počuti negativno, nezadovoljno, odmaknjeno, kot da bi izgubil zadovoljstvo, stik z delom in ponos nad delom.

V drugi fazi se prej navedeni simptomi še okrepijo, tako po intenziteti kot tudi po pogostosti pojavljanja, saj jih posameznik ne prepozna, prezre oz. jih zanika. Npr.:

• nočne more, nespečnost, zbujanje,
• aritmija,
• raztresenost, težave s koncentracijo in spominom, pozabljivost,
• kronična utrujenost,
• težave s prehranjevanjem (preveč ali premalo),…

V ospredju so sedaj bolj vidni še čustveni in kognitivni simptomi oz. psihopatološki simptomi, ki se odražajo tudi v vedenju, ter občutek utrujenosti, ki ni posledica nekega predhodnega fizičnega napora. Npr.:

• prekomerna zaskrbljenost ali tesnoba, strahovi, nervoza,
• preobremenjenost, razdražljivost, cinizem,
• občutek razočaranja (zaradi nezmožnosti dela),
• občutek krivde,
• občutek brezupa, osebnega poraza, nesmisla za delo,
• občutek nezadovoljstva,
• občutek nemoči, obupa,
• apatičnost, umik in odtujevanje od ljudi,
• nihanje razpoloženja, samomorilne misli,
• panični napadi, čustveni izbruhi…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

V tej fazi govorimo o ujetosti (kljub počitku se posameznik ne spočije). Posameznik se že (bolj) zaveda nekaterih simptomov, težav in resnosti problematike ter dejstva, da mora s svojim življenjem nekaj narediti ali spremeniti, da si mora vzeti več časa zase, za sprostitev, fizične aktivnosti… Značilno je, da se posameznik začne zavedati tudi, da se v delovnem okolju ne počuti dobro, da ga izčrpava in da bi bilo morda bolje zamenjati službo ali delovno mesto, se razbremeniti dela, zmanjšati obseg dela…

3. stopnja je sindrom izgorelosti oz. adrenalni zlom, ko se vsi prej navedeni simptomi stopnjujejo do vrhunca, ko se posameznik čustveno in fizično povsem zlomi. Spremljajo ga npr. motnje razpoloženja, depresija, tesnoba, totalna izčrpanost, popolna izguba energije, nihanje od hiperaktivnosti do depresije, bolniška in hospitalizacija v bolnišnici. Okrevanje je lahko dolgotrajno.

Ali bo posameznik pozoren na telesne in psihične znake, ki ga v vsakdanjih odnosih opominjajo, da mora poskrbeti zase, počivati, se sprostiti, se zaustaviti, spremeniti stil življenja, je odvisno od vsakega posameznika. Znaki izgorelosti so telesni, čustveni, kognitivni in vedenjski. Kolikor prvi znaki utrujenosti ostanejo prezrti, postopoma pride do čedalje večjih opominov in zdravstvenih težav, ki jih nekateri ljudje iz različnih razlogov še vedno ne upoštevajo, zaradi česar na koncu pregorijo, izgorijo in se dobesedno zlomijo. Za nekatere se šele takrat začne nov začetek, spremembe v življenju, sprememba življenjskega sloga in posvečanje sebi.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Zdravljenje izgorelosti

Za izgorelost je najbolj učinkovit celosten pristop zdravljenja, in sicer zdravstvene, bolnišnične oskrbe, kot tudi psihoterapevtske, psihiatrične ali psihološke podpore. Vsekakor je potrebno, da se posameznika, ki ga pesti izgorelost, obravnava in podpre z različnimi oblikami pomoči, odvisno tudi od stopnje izgorelosti in obsega zdravstvenih težav. Pomoč je potrebna tako na telesni, psihični, duševni in duhovni ravni.

Če posameznik že sam sumi, da trpi za izgorelostjo, naj se čimprej obrne na pogovor k svojemu zdravniku, da bo izključil druge možne vzroke in naredil potrebne preiskave. Bolniku z depresijo ali tesnobo zagotovo ne bosta pomagala odsotnost z dela in počitek, temveč le-ta potrebuje ustrezno psihiatrično pomoč in po potrebi tudi zdravila.

Izgorelost je v veliki meri posledica različnih dejavnikov, ki vplivajo na njen nastanek, kot so določene osebnostne lastnosti posameznika, njegova samopodoba, misli, čustva in prepričanja, ki temeljijo na njegovih dosedanjih izkušnjah v odnosih z drugimi ter odnosih s starši iz otroštva in preteklosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Težava marsikaterega deloholika je lahko v tem, da se v primeru zmanjšanega obsega dela počuti nekoristnega, nesposobnega, nevrednega. Delo zanj namreč predstavlja način potrjevanja lastne vrednosti in samopodobe, brez nagrajevanja in pohval za svoje dosežke pa se počuti slabo. Prisoten je lahko strah pred nesprejetostjo v primeru neizpolnitve pričakovanj, ki mu jih postavijo drugi ali pa si jih naloži kar sam. Nekateri posamezniki bežijo v delo tudi zaradi strahu pred bližino ali povečane potrebe po bližini. Prvi poskušajo z materialnim obiljem upravičiti pomanjkanje topline, ki je ne zmorejo dati bližnjim, drugi pa nikoli ne znajo reči ne oz. postaviti meje, saj jih je strah zavrnitve, kritike, očitkov, izgube službe… Takšno osebnostno naravo in lastno podobo, doživljanje posameznika, negativne izkušnje iz preteklosti, neustrezne misli in prepričanja je možno (trajno) spremeniti le s strokovno pomočjo psihologa oz. psihoterapevta.

Na psihoterapevtskih srečanjih je poudarek na psihološkem in čustvenem vidiku raziskovanja posameznika, torej človeku in njegovemu doživljanju, predvsem pa iskanju, prepoznavanju in soočanju z vzroki, ki so ga privedli do izgorelosti. S psihoterapevtom/-tko posameznik raziskuje in spoznava, zakaj jenpr. reagiral na določen način ob določenih ljudeh ali situacijah, s kakšnimi čustvi se je soočal, katere čustvene rane je zanikal, kateri so njegovi strahovi, prepričanja, nezavedni vzorci odnosov iz otroštva, kakšne so njegove resnične želje in potrebe…

Prav tako je za okrevanje po izgorelosti priporočljivo vključiti v svoje življenje različne tehnike sproščanja, kot so npr. progresivna mišična relaksacija, body scan, čuječnost, dihalne tehnike, vizualizacija, imaginacija, avtogeni trening, joga, meditacija, EFT (tapkanje), masaža (refleksoterapijo, akupresuro, Bownovo terapijo), masaža napetih in utrujenih mišic, medicinska hipnoza in druge. Zelo zdravilen za izgorelost je predvsem stik z naravo, sprehodi in gibanje v naravi, preživljanje časa v naravi, tudi različna literatura, izobraževanja in delavnice, katera vam omogočajo pridobivanje pomembnega znanja o izgorelosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

“Za nikogar se vam ni treba pretvarjati in pretirano truditi ter skrbeti, razen zase. Poskrbite zase in preprečite izgorelost. Prednost dajte sebi, prisluhnite sebi, v redu ste takšni, kakršni ste.”

Kaj lahko storite sami, da preprečite izgorelost?

Skrb zase naj bo prioriteta

Poleg zgoraj naštetih in raznih drugih uporabnih nasvetov za zmanjšanje stresa in obremenitev v življenju nasploh, je najbolj pomembno, da ne dajete več prednosti drugim, temveč da sebe postavite na prvo mesto in se začnete imeti radi takšne, kot ste. Da svojo fizično in čustveno energijo usmerite na lastno dobro počutje in skrb zase. Na ta način lahko ohranjate tudi notranji mir in zdravje. Manj je več. Biti na prvem mestu zase terja na začetku veliko tveganja in poguma, saj je potrebno veliko spremeniti, a se na dolgi rok obrestuje v vaše dobro. Če se le tako odločite. Veliko ljudi začne znova in se bolj posveti sebi šele po hujši bolezni, nezgodi ali težki življenjski preizkušnji. To pomeni, da je pomembno, da vedno znova najprej prisluhnete sebi, zaupate sebi in svojim občutkom ter skladno s tem delujete. Vključite dejanja in ljudi, ki vam zelo ustrezajo in odstranite tiste, ki vam škodijo ali jemljejo energijo. Kadar je potrebno, postavite meje, sprejmite manj, vas ni strah prihodnosti, sledite prioritetam, novim vrednotam in ciljem, zamenjate delovno mesto, date odpoved in začnete novo službo, se ne strinjate v vsem z drugimi, se ne primerjate z nikomer, skrbite za ravnovesje različnih področij vašega življenja, najdete nove načine sprostitve in časa zase, uživanje v naravi, si bolj zaupate…

Poiščite psihoterapevtsko pomoč

Pomembno pa je tudi, da si po potrebi poiščete psihoterapevtsko pomoč in skozi psihoterapevtski proces spoznate, predelate in dojamete, kje so bile vaše šibke točke, kakšni so bili vaši čustveni in miselni vzorci delovanja, razmišljanja, čustvovanja, ki so vas skozi življenje in delo privedli do izgorelosti oz. se niste znali postaviti zase. Morda ste vztrajali v toksičnem okolju? Morda se niste dovolj cenili? Morda ste že davno prerasli delovno okolje in ljudi? Morda so vaše vrednote in želje drugačne od ostalih, a si ne upate oditi ipd.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Pomembno je, da spremenite pogled na ljudi, situacije in celotno življenje, da razumete, zakaj ste do zdaj delovali na določen način, da se iz težav (za izgorelost) naučite novih lekcij, novih spoznanj, okrepite samopodobo, samospoštovanje, da se začnete bolj ceniti in slediti svojim ciljem. Ko se soočite z najglobljimi strahovi in stiskami, ki ste jih morda nevede zanikali za ceno uspeha, dosežkov in potrditve, hrepenenja po neuresničenih potrebah, boste zmogli bolj uspešno se spoprijemati z različnimi stresnimi situacijam in izzivi skozi življenje. Vsaka težka preizkušnja posameznika lahko okrepi in mu omogoči, da od danes dalje v življenju najde nov smisel za naprej, predvsem za lastno zadovoljstvo in večji notranji mir.

Vsekakor je potrebno celostno spremeniti dosedanje življenje, razmišljanje in odnose na način, da vam bodo ti kasneje prinašali vsakdanji notranji mir, varnost in zadovoljstvo. Tako boste najbolj preprečili izgorelost. Predvsem pa je potrebno ugotoviti globlje sporočilo, kaj vam je izgorelost dejansko sporočila in kaj vas je želela naučiti, opomniti…

“Telo vam nenehno sporoča, kako se počutite in kaj vam je storiti, prisluhnite mu in hvaležno vam bo…”

Če boste potrebovali psihoterapevtsko podporo pri kakršnih koli osebnih stiskah in težavah ali za izgorelost, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si.

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. terapevtka

Dodatni viri:

• Abramson, A. Burnout and stress are everywhere. APA, št. 53, 1, 2022.
• Smith, M. Burnout is on the rise worldwide—and Gen Z, young millennials and women are the most stressed. CNBC, 2023.s
• Valcour, M.: Beating Burnout. Magazine, Health and Behavioral Science, 2016.
• Wenner Moyer, M. Your Body Knows You’ re Burned Out. The New York Times, 2022-2023.
• Wiens, K. Your Burnout Is Trying to Tell You Something. Harvard Business Review, 2024.

The post Izgorelost ali burnout – Znaki izgorelosti, stopnje izgorelosti in zdravljenje first appeared on BODI SPREMEMBA.

Kaj je odvisnost?

Pri zdravstveni opredelitvi odvisnosti pri odvisnosti ne gre samo za telesno odvisnost, ampak gre predvsem za kompleksno ravnanje oziroma vedenje, za katerega oseba ve, da je škodljivo, vendar le-tega na more opustiti in ga neprestano ponavlja, saj bi v nasprotnem primeru (lahko) doživela odtegnitveno reakcijo. Odvisne osebe so že velikokrat poskušale odpraviti škodljivo vedenje ali ravnanje, vendar vedno znova popustijo notranjim psihičnim pritiskom. Pri mnogih oblikah odvisnosti odvisnost povzročajo kemične snovi, ki ustvarijo tudi telesno odvisnost, kar pomeni, da se na različne načine vključijo v telesno presnovo in postanejo telesu nujno potrebne. Pri odvisni osebi je velika težava ravno to, da raje, kot da prizna, da ima težavo, išče načine, kako opravičiti svoje obnašanje, in z njim nadaljevati. Če bi bilo povsem enostavno rešiti se odvisnosti, bi zagotovo veliko odvisnikov prenehalo s takšnim vedenjem. Ker pa ni, mnogi žal tavajo na tej izgubljeni poti in se vrtijo v začaranem krogu obupa, krivde in žalosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kaj se pri odvisnosti dogaja na področju možganov?

Omamljanje pri kemijskih in vedenjskih odvisnostih predstavlja aktiviranje nagrajevalnega sistema v možganih. Spremembe v ključnih možganskih regijah nagrajevanja v prefrontalnemu korteksu, nukleus akumbensu in amigdali vodijo v kompulzivno ponavljanje vedenja, kar je ključna problematika odvisnosti. Spremembe v možganih so trajne in stabilne, zato se lahko odvisnost povrne tudi po daljši abstinenci. Odvisni ljudje kljub negativnim posledicam s svojim škodljivim vedenjem ne morejo prenehati. Na ta način namreč blažijo, lajšajo in umirjajo svoje razpoloženje in čustvene stiske ter se poskušajo izogniti neprijetnim čustvom, čeprav le kratkoročno.

Substance ne povzročajo odvisnosti

Vemo, da različne substance same po sebi ne povzročajo odvisnosti, saj bi bili potem v večini vsi odvisni. Gre za to, da so nekateri ljudje bolj dovzetni za odvisnosti, nekateri pa ne. Noben alkoholik ne pije zato, ker bi bil žejen. Noben deloholik ni cele dneve v službi zato, ker bi užival v delu. Noben odvisnik od iger na srečo ne tiči vsak dan v kazinoju, ker bi imel preveč denarja. Bistveno vprašanje torej je, od kod ta dovzetnost za odvisnosti?

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kateri ljudje so bolj dovzetni za odvisnosti?

Pri nastanku odvisnosti sicer pomembno vlogo igrajo različni dejavniki, kot so genetski, epigenetski, psihosocialni, nevrobiološki, psihološki, osebnostni idr. Z vidika dosedanjih in najnovejših znanstvenih dognanj za vsako odvisnostjo lahko najdemo travme iz otroštva. Odvisniki so ljudje, ki so jih v preteklosti zaznamovale negativne izkušnje v okolju, v katerem so odraščali, in sicer travme iz otroštva, negativni odnosi s starši v zgodnjem otroštvu, različni stresni dogodki iz otroštva, predvsem različne oblike nasilja, zlorab, zanemarjanja, zasvojenosti idr. Ti ljudje so za odvisnosti najbolj dovzetni in Gabor Maté, kanadski zdravnik in strokovnjak za odvisnosti, pravi, da se del možganov pri njih zaradi travm ni do konca oz. se je neustrezno razvil. Odvisnost je kasneje pri teh ljudeh posledica dejanj in hlepenja po nečem, kar bi prineslo začasno olajšanje, pomiritev oziroma užitek v izogib neprijetnim, neznosnim čustvom in bolečini. Zato je tudi stalno vzpodbujen in aktiviran možganski nagrajevalni sistem, ki sproži hormone dopamina in endorfinov, ki so naravni blažilci bolečine in občutka sreče.

Vzroki odvisnosti so travmatične izkušnje iz preteklosti

Tolle (2001) pravi, da prav vsaka oblika zasvojenosti izvira iz nezavednega upiranja temu, da bi se soočili s svojo bolečino ter da se z bolečino začne in konča vsaka zasvojenost. Ta bolečina je lahko nesprejemljiv, nevzdržen občutek nevrednosti, zapuščenosti, nepomembnosti, negotovosti, strahu, toksičnega sramu, tesnobe, trpljenja…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Osnova odvisnosti oz. dovzetnost za odvisnost se vedno oblikuje na podlagi travmatičnih izkušenj v preteklosti in otroštvu, katera se skozi življenje lahko izraža v obliki nezadovoljstva v življenju ali odnosih, v zgodnji ali kasnejši odraslosti pa se izrazi v obliki odvisnosti. Odvisnik je vedno nekdo, ki v sebi nosi neznosno bolečino iz preteklosti ter se ji z neustreznim in škodljivim vedenjem poskuša na različne načine izogibati. Ker odvisnik pogosto izgubi nadzor nad svojim vedenjem in se znajde v začaranem krogu odvisnosti, je velikokrat posledica pri njem tudi ponavljajoči se občutek sramu, samoprezira in krivde. Vnovično zadajanje bolečine na bolečino.

Odvisnost ni bolezen

Svetovno priznani kanadski zdravnik in strokovnjak za odvisnosti in travme Gabor Maté v zadnjem času posebej izpostavlja, da odvisnost ni ‘bolezen, ki jo je treba zdraviti, niti ni zdravstvena težava, motnja v delovanju možganov ali posledica genske prikrajšanosti’, kot to še danes pojmujejo v zdravstvenih krogih, temveč je možnost ozdravitve odvisnika bistveno večja, če na odvisnost gleda kot na dinamični proces, v katerega lahko odvisnik sam poseže in nanj vpliva, namesto da bi se z odvisnostjo spopadal in se jo bal.

Bistvo odvisnosti je, da jo smatramo kot priložnost, s katero se lahko odvisnik uspešno spoprime. Preprosto povedano gre pri odvisnosti za nastanek obrambnih mehanizmov človekovega organizma proti trpljenju, ki ga ne zna in ne zmore več prenašati oziroma za naraven odziv na nenaravne okoliščine in poskus blaženja bolečin, ki so posledica poškodb v otroštvu in stresa v odraslosti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Vsak človek odvisnost lahko razreši sam

Novejša dognanja epigenetike, holističnega pristopa in globlje razmišljanje odvisnike (in tudi vse ostale, ki se soočajo s kakršnimi koli psihološkimi ali podobnimi zdravstvenimi težavami) postavlja v vlogo pomembnih akterjev ter aktivnih ustvarjalcev svojega življenja, saj jih spodbuja in jim vliva upanje ter predvsem krepi njihovo zavedanje, da sami lahko (najbolj) vplivajo na spremembe v svojem življenju ter da so oni tisti, ki bodo krojili svoje nadaljnje življenje, vedenje, odnose in razmišljanje.

Pomembno je tudi spoznanje, da je človek biopsihosocialno bitje in da je potrebna celostna sprememba življenjskega sloga, tako na vedenjski, psihološki kot tudi mišljenjski, duhovni in čustveni ravni.

Odločitev za spremembo

Potrebno se je zavestno odločiti za spremembo in postopoma soočiti z izvori iz preteklosti, ki izzovejo ali povzročajo bolečino in neprijetna čustva, ter poiskati nov, drugačen pogled nase in vase, ki bo postopoma, s spreminjanjem nezavednih prepričanj in konkretnih dejanj izboljšal življenje odvisnika do te mere, da bo odvisnost nekoč le še bežni spomin.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Psihoterapija kot oblika podpore pri delu na sebi

Na tej poti je psihoterapevtska podpora lahko v izjemno pomoč. Psihoterapevt-ka posameznika spremlja, spodbuja, posluša in mu postopoma pomaga pri ozaveščanju, predelavi in soočanju s travmami iz otroštva. Odvisnik mora življenje postopoma usmeriti v povsem drugo smer in svoje življenje konkretno preobraziti na različnih področjih. Vnesti mora številne nove dejavnosti in dejanja, skozi katera se bo lahko izražal in mu bodo prinašale zadovoljstvo in notranji mir. Na začetku je težje, sčasoma lažje in postane nov način življenja. Skladno s konkretnimi spremembami na sebi se nekdanjemu odvisniku zagotovo uspešno spremeni celotno življenje na bolje, takšno kot si ga zares zasluži in ga je vredno živeti, če le vztraja. Potrebna je odločitev in volja, da si to res želi. Skladno s spremembami se spremenijo tudi odnosi z bližnjimi in širšo okolico, nekateri ljudje odidejo, drugi pridejo.

Ko boste naslednjič srečali kakšnega odvisnika, se spomnite, da je v ozadju njegove odvisnosti ogromna bolečina in stiska.

dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.

Če ste se znašli v podobni situaciji in bi potrebovali psihoterapevtsko podporo pri razrešitvi težav, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si. Problematiko odvisnosti dobro poznam.

The post Odvisnosti so posledica travm iz otroštva oz. naraven odziv na nenaravne okoliščine first appeared on BODI SPREMEMBA.

»Čisto potiho grem mimo kavča, kjer je oče po številnih popitih kozarcih končno zaspal. Z leti sem se naučila, da je to najbolje, če želim ohraniti mir. Ali naj ga pokrijem z odejo? Žalostno zrem vanj in vem, da mi želi dobro, ampak ga včasih razjezim, ga ne ubogam, zato gre v gostilno… Pravi, da lahko neha, kadar hoče. Ker je moj oče, mu verjamem. Ampak, zakaj me je potem strah? Zakaj me je sram? Morda bom spet kriva za vse, tepena, sama… Saj bi ga samo pokrila, da mu bo toplo…«, razmišlja 5-letna deklica.

To je eden izmed neštetih žalostnih utrinkov iz zgodb otrok v družinah, kjer dnevno vlada alkoholizem, kjer so mame nemočne, prestrašene, jezne in na robu obupa, otroci nevidni, nepomembni in neslišani. Zgodbe, ki se te tako dotaknejo, da bi tega otroka vzel v naročje, ga potolažil, objel in ga odnesel daleč, daleč stran ter ga vsak večer z ljubeznijo pokril, preden bi zaspal…

»Si ga že sprovocirala«, »Očetu ne bi smela ugovarjati«, »Potrpimo, saj nimamo kam iti«… so nekateri od nezdravih nasvetov mater ali sosedov, ki otrokom nalagajo še dodatno breme. So otroci res tako nemogoči, povrhu pa staršem, ki jim vse nudijo, še nehvaležni? So res tako obupni in nevzgojeni, da se mora oče vedno pogosteje napiti, mama pa iz same nemoči vsakič znova nad njimi razjeziti? Ne.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Prepogosto pozabljamo in niti ne pomislimo, da je v tovrstnih družinah ravno otrok v največji stiski, najbolj ranljiv, prestrašen in popolnoma nemočen. Odvisen je od staršev in nima izbire. Redko se vprašamo, kako se ta otrok počuti v družini, kjer je oče zasvojen z alkoholom, fizično in čustveno odsoten, mati pa se slepi in prikriva resnico pred drugimi ter ohranja svojo žrtveniško vlogo. »Saj otrok tako ali tako nič ne ve. Starši so tisti, ki vedo, kaj je v življenju prav,« najpogosteje razmišljajo starši. Drži. Drži pa tudi, da otrok vse ve in vse čuti, pa če se starši še tako trudijo prikriti resnico. Vanj se vtisnejo vsi težki občutki, strahovi, tesnoba, jeza, sram…in negativna prepričanja, da ni v redu, da je kriv, da se ne trudi dovolj, da ga nihče nima rad, ne zaupa…, kar se kasneje v odraslih intimnih in drugih odnosih izrazi v obliki nezadovoljstva, nezaupanja vase in težav v odnosih. Strahovi in negativna doživljanja otroka se nevede vtisnejo v njegovo nezavedno polje in ga zaznamujejo za nadaljnje življenje. Pokažejo se v vedenjskih težavah ali učnih težavah, nepredelana vsebina stresa iz družine pa se v zgodnji odraslosti lahko izrazi v obliki duševnih motenj in drugih zdravstvenih težavah. Žal srečam veliko mladih, ki se soočajo s podobnimi težavami.

Družinsko vzdušje tako očeta, matere kot njunega medsebojnega odnosa se mišljenjsko, vedenjsko in čutenjsko dobesedno preliva na otroka. Na nezavedni ravni otrok ponotranji celotno vzdušje odnosov med staršema ter njunega odnosa do otroka. V družini z alkoholikom je prisoten globok strah, bes, sram in ponižanje, predvsem pa močno zanikanje, nemoč, prevara in globoka bolečina. Otrok nima nobene možnosti zoperstaviti se staršem, počuti se ne-varno, vse je nepredvidljivo, ne zaupa vase, oblikuje nizko samopodobo in samospoštovanje…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

In če bi otrok lahko brez strahu spregovoril o družini, kaj bi razkril njegov molk? Kaj bi povedal očetu, ki doma večkrat pijan zaspi pred televizorjem, ki na vsakem srečanju s sorodniki zvrne nekaj steklenic in ki vsakič, ko se oče vrača domov pijan, že vnaprej ve, da je spet pil in da bo hudo… Kaj bi povedal materi, ki sicer vse težje prenaša nezanesljivega moža, ki se pusti sramotiti in je v vsem tem tudi sama čisto nemočna, razvrednotena, zlasti pa jo spremlja občutek krivde, a vseeno vztraja v nemogočem? Cela družina je v stiski in zasvojena. Zasvojena s ponavljanjem zelo domačih in že znanih vzorcev odnosov iz primarnih družin staršev. Tudi ti starši so bili nekoč ta ranjeni otrok, ki je konflikte svojih staršev in vzdušje ob njih le srkal, prenašal in tiho trpel. Ampak, ali trpljenje staršev v njihovem otroštvu lahko opraviči to, da sedaj lastni otroci ob njih trpijo na enak način? Ne more. Imajo izbiro. Imajo številne možnosti, za katere se lahko odločijo.

Potrebna je temeljna odločitev staršev, da sprejmejo odgovornost za svoje ravnanje ter da naredijo nov korak. Poiščejo pomoč in oporo od zunaj, kajti iz tega peklenskega začaranega kroga, ki se gotovo vrti že skozi številne generacije iste družine, je drugače skorajda nemogoče izstopiti. Ta korak pa ni lahek. Nasprotno, presneto težak je in zahteva ogromno moči, vztrajnosti, volje in poguma. Oče si mora priznati, da ima težave z odvisnostjo in poiskati ter sprejeti pomoč. Mati, ki ga je ves čas v tem podpirala, mora sprejeti, da ni nikogaršnja žrtev, temveč odrasla oseba in mora ravno tako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in posledice v družini. Realno gledano je tovrstnih družin pri nas veliko. Preveč. Odvisnik od alkohola v manjših primerih poišče pomoč. Mnogim družina razpade. Posledice pri otrocih, kasneje odraslih, so uničujoče in jih močno zaznamujejo.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Šele ko starša (ali vsaj eden od njiju, običajno tisti, ki ni zasvojen) sprejmeta odločitev, da tako ne želita, ne zmoreta, nočeta več živeti, in da so nujne spremembe v njihovih odnosih (morda tudi ločitev, razhod, selitev), se bodo odnosi začeli spreminjati na bolje. Priporočljivo je, da starša oz. tisti, ki je pripravljen na delo na sebi, poiščeta psihoterapevtsko pomoč, saj so njuna dejanja in uničeni odnosi zgolj odraz njunih globljih stisk in nepredelanih travm iz njunega otroštva. Verjamem v vas, starše, ker vem, da vaše življenje v številnih primerih ni bilo posuto s cvetjem. Tudi vi si zaslužite, da vam nekdo poda roko ter vas sliši in razume v vaši bolečini. To pa je tudi korak bližje vašim otrokom, ki tako močno hrepenijo po vas in jih je neskončno strah, da bi vas izgubili. Več kot zmorejo starši prepoznati in spoznati o sebi, bolj se zmorejo povezati s svojim otrokom ter ga razbremeniti.

»Saj želim le pripadati, biti sprejet-a in ljubljen-a,« sporoča otrokov molk. »Želim si samo, da bi me starši imeli radi.« In to dejstvo odmeva daleč naprej skozi življenje in odnose. Vsi si želimo biti samo sprejeti. Otroke najbolj razbremeni dejstvo in občutek, da so se starši pripravljeni soočiti s posledicami svojih neustreznih dejanj, jih izboljšati, se soočiti s svojimi globokimi ranami in bolečinami, da so se pripravljeni spremeniti in se truditi za kvalitetne medsebojne odnose v družini. Premišljene odločitve staršev, da se škodljive situacije in toksični odnosi v družini spremenijo, čeprav velikokrat ne vejo točno, kako, so edine, ki vodijo v bolj zadovoljivo življenje in odnose. Želim vam, da zaupate vase, da zmorete.

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. ter.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

The post Oče je alkoholik – kaj bi razkril otrokov molk? first appeared on BODI SPREMEMBA.

Štiri energijska središča človeka

Duhovni raziskovalec Robert Moore v svojem delu navaja nekaj izredno zanimivih in pomembnih dejstev o razmišljanju ljudi in delovanju njihovih možganov. Navaja štiri ključna energijska središča človeka, ki so za življenje človeka pomembna kot celota. Eno od energijskih središč človeka je, poleg čustvenega, instinktivnega in gibalnega središča, intelektualno središče – razum, mišljenje. Njegova naloga naj bi bila služiti, se spominjati, opazovati, reševati probleme, se sporazumevati idr. Zakaj je to središče sploh pomembno?

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Pomembnost intelektualnega središča

Vse se dejansko začne že v našem zgodnjem odraščanju, v otroštvu, še posebej pa v šolskem sistemu. Celotni vzgojno-izobraževalni sistem namreč temelji na intelektualnem središču (mišljenju), medtem ko so ostala središča (namenoma) prezrta, a mnogo bolj pomembna za naše življenje. Naša celotna družba, kultura in izobraževalni sistem poudarjajo intelekt kot najbolj cenjeno vrednoto. Pa je res to? Je res učinkovita in ključna za kvalitetno življenje ljudi?

Kako intelektualno središče deluje?

Vzgojne in izobraževalne ustanove pri otrocih in mladih programirajo le 10% možganov, konkretneje spomin. Izmed naštetih energijskih središč gre pri tem za intelektualno središče oz. spominsko funkcijo, ki je najpočasnejša izmed vseh središč, saj vse izve zadnja, brskati mora po podatkih, in sicer linearno, korak za korakom. Naš spomin vsako zaznavo ali vtis, ki pride, najprej razcepi na dva dela: na všeč mi je/ni mi všeč ali na dobro/slabo, ter na ta način shranjuje podatke. Dejansko razcepi vse, kar preko čutil zaznamo, tudi zaznave iz otroštva, zaznave o sebi, drugih, odnosih, izkušnjah… ter jih na ta način shranjuje. Tako posledično intelektualno središče vsako osebo, dogodek, izkušnje, misli…, ki jih je človek kdajkoli doživel, razcepi in shrani na dobro ali na slabo. Vse, kar je pomembno in koristno za preživetje, spomin avtomatično smatra za dobro (četudi je škodljivo in destruktivno!), vse drugo za slabo, kar obsoja in razvrednoti.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Takšno mišljenje se postopoma razvije v navade. Navade pa so ponavljanje istega obnašanja. Zaradi popačenih shranjenih zaznav gre posledično tudi za popačen način delovanja ljudi, saj ljudje na osnovi ponavljanja istega obnašanja ali vedenja pričakujejo nove in boljše rezultate. Le kako bi bilo to možno?! Takšen del mišljenja lahko razumemo kot neke vrste programirane norosti, popačenosti, izkrivljenosti mišljenja. Nam torej intelekt res služi, res deluje v naše dobro in je koristno za življenje? Kaj je s preostalimi 90% možgan?

Naloge intelektualnega središča

Ker je mišljenje oz. intelektualno središče center vzgojno-izobraževalnega delovanja, se dejansko od intelekta pričakuje tudi, da opravlja nalogo, za katero ni usposobljen: da vodi naša življenja. Naloženo mu je breme, za katero niti ni ustvarjen niti tega ni sposoben, zato se nekega dne preprosto – sesuje. To je videti tako, da naše misli začnejo nenehno premlevati, ves čas razmišljajo in se ne ustavijo niti ponoči. Spomin nenehno premišljuje. Naša kultura nas je prepričala, da moramo nenehno nekaj razmišljati. Večina tistega, kar je shranjeno, pa temelji na strahu. Ker je um prestrašen, začne nadzorovati. V življenju je to videti tako, da misli v vseh okoliščinah in odnosih mislijo, obsojajo, načrtujejo, manipulirajo, nadzorujejo, etiketirajo… Intelekt v resnici obdela zelo malo informacij (cca. 0,01%), prepozna in obdela pa le tiste, ki temeljijo na strahu in ki potrjujejo njegove navade in prepričanja. Vso ostalo resničnost, več kot 99%, intelekt zavrne. Si predstavljate, kaj to z vidika doživljanja življenja pomeni?

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Posledično to pomeni tudi, da misel lahko v resnici samo misli in razmišlja, kar pa ni celota, ni ljubezen. Ljubezen je svetloba, prihaja iz nebes, tega pa um ne more dojeti, zato jo takoj razcepi, loči, označi, razvrsti in tako shrani. Ljubezen je celostna, zato se je ne razdvaja, sicer ni učinka. Je potem naše življenje in življenje mladih res to, kar zares obstaja, je res v celoti zaznano, ozaveščeno, doživeto in izživeto?

Intelekt želi imeti nadzor

Ob rojstvu je človeški um naravno celosten, vse zaznava kot ljubezen. Ljubezen je vseprisotna. Misleci pa se radi učijo samo tisto, kar imajo radi, ne pa tudi tistega, česar ne marajo. Takoj ko um začne zaznave in izkušnje razdvajati, ločevati in razvrščati, se ne bo hotel učiti, kar mu ni všeč. Všeč mu niso tudi informacije, ki jih ljudje zbirajo z namenom spoznavanja sebe, poglabljanja vase, dela na sebi, iskanjem in soočanjem resnice o sebi in drugih, z raziskovanjem lastnih misli, občutkov, doživljanj, odnosov, nevidnega notranjega sveta, nezavednega idr. Takoj boste lahko ugotovili, kako intelekt prevladuje in želi prevzeti nadzor nad nami, čeprav bi naj njegova naloga bila služiti nam. Pravzaprav mu je bilo to naloženo. Za misel ni nič hujšega kot neznano, torej neke novosti, spremembe, tveganja, pot v neznano, raziskovanje. Lahko deluje samo na osnovi preteklosti in tako predvideva prihodnost. Najbolj preprosto si to lahko predstavljamo kot delovanje po nekem avtomatizmu, mehansko ali copy-paste delovanje. Lahko vidimo, da se intelekt ukvarja samo s ponavljanjem programiranih navad iz preteklosti in prihodnosti, in nič več. Sprejme samo informacije iz življenja, ki vedno znova potrjujejo njegove že shranjene navade in prepričanja. Vse drugo, 99% zaznav življenja, odkloni ali spremeni.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Raziskave kažejo, da vsi otroci vstopijo v osnovno šolo z različnimi naravnimi talenti, nadarjenostjo in darovi, medtem ko ob zaključku osnovne šole naravne talente ohrani le še 2% otrok. Glede na vzgojno-izobraževalni način delovanja so rezultati logični.

Večino življenja ne zaznavamo

To pomeni, da večino radosti, nevidne resničnosti, pomembnih in ključnih informacij življenja ne zaznavamo instinktivno, intuitivno, ne ozavestimo, ne živimo, ne opazujemo v globini, se ne poglabljamo, se ne odločamo na podlagi občutkov, intuicije…  Večina barvitosti nevidnega življenja ostaja prezrta, odrinjena, medtem ko se od zgodnjega otroštva utrjuje in poudarja predvsem intelekt, ki pa prave globine življenja ni zmožen sprejemati in zaznavati. Zmožna so ga ostala energijska središča, dosti hitreje, naravno, celostno, učinkovitejše, ki pa skozi izobraževanje ostajajo zapostavljena in nepomembna. Ljudje si poskušajo vse dogodke življenja razumsko razložiti, jih logično razumeti, ne pa tudi občutiti, dovoliti občutkom in intuiciji, da pove globlja sporočila…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Večina mladih ne ve, kaj si želi

Posledično številni ljudje skozi življenje, kljub nenehnemu učenju, izobraževanju, utrjevanju in dokazovanju na mnogih področjih niso zadovoljni in notranje izpolnjeni v življenju, ne vedo, kdo so v resnici, kaj si želijo, kakšne so njihove želje in cilji, kakšen je smisel življenja in medsebojnih odnosov, kaj jih zares veseli, katere so njihove močne lastnosti, talenti, sposobnosti, pogosto so pod pritiskom, v stresu, v stiski… in se ponovno, tako kot so naučeni in navajeni, poslužijo ustaljenih navad in prepričanj, iščejo odgovore zunaj sebe, hitre instant rešitve, v številnih knjigah, tečajih, delavnicah, jih poskušajo razumeti, ne pa znotraj sebe, v srcu. Družbena kultura tako ustvarja številne izobražene mlade na pragu življenja, ki delajo na področjih, ki jih ne veselijo, kjer niso zadovoljni, kjer jih delo ne izpolnjuje, kjer se ne morejo v polnosti izražati, rasti, kjer se držijo varnih okvirjev, ne vedo, kaj si v resnici sploh želijo, redki pa so tisti, ki izstopajo, ki si upajo več, ki zaupajo vase, v svojo vizijo in neomajno sledijo cilju.  

Številni ljudje skozi življenje “životarijo”

In mnogi tako površinsko, mehansko, nezadovoljno, iz dneva v dan “živijo” in delujejo do konca življenja, ne da bi zares zaužili pravo resničnost, pravo globino in vrednost življenja ter odnosov. Staro Delfsko-preroško naročilo pravi: »Človek, spoznaj samega sebe! Ne dovoli se odtujiti od lastne Biti, kajti v njej si v svoji izvirnosti božanski – v duhovni subtilnosti v notranji navezi z vsem. Ko je človek odtujen od samega sebe, od svoje notranjosti, od svoje Biti, in usmerjen na materialne dobrine, moč in denar, ne (do)živi bistva življenja, temveč je voden in dela ter živi po smernicah kapitala, ne pa po tem, kar Življenje v resnici je.

Bodite zvesti sebi, sledite svoji intuiciji, zaupajte v svoje sposobnosti, občutke in sanje ter se spoznajte v vsej svoji veličini. Dokler imate sanje, je možno doseči prav vse!

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. ter.

The post Zakaj je poudarjanje intelekta v družbi tako visoko cenjeno, a povsem neučinkovito in pogubno za kvalitetno življenje ljudi? first appeared on BODI SPREMEMBA.

V tem prispevku boste izvedeli:

• kateri so znaki odvisnosti in obrambni mehanizmi odvisnosti,
• katere so vrste odvisnosti,
• kaj je odvisnost,
• konkretna vedenja in razmišljanja odvisnikov,
• kateri so vzroki odvisnosti ter
• kako se soočiti z odvisnostjo.

Ali je nekdo zasvojen ali ne, je možno prepoznati na osnovi bolj značilnih znakov odvisnosti in obrambnih mehanizmov odvisnosti, ki se v življenju odvisnika odražajo kot nek ponavljajoč se vzorec odvisniškega vedenja, razmišljanja in čustvovanja.

“Novejša znanstvena dognanja odrivajo zastarele zamisli dosedanjih navajanj, da podedujemo gene za razne bolezni, tudi odvisnosti, in nas učijo, da na lastna življenja, misli, čustva in vedenja LAHKO vplivamo sami.”

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Opredelitev odvisnosti

Ameriško združenje za medicino odvisnosti (American Society of Addiction Medicine – ASAM) zasvojenost definira kot kronično bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na psihološki in biološki ravni.

Pri odvisnosti ne gre samo za telesno odvisnost, ampak gre predvsem za kompleksno ravnanje oziroma vedenje, za katerega oseba ve, da je škodljivo, vendar le-tega na more opustiti in ga neprestano ponavlja, saj bi v nasprotnem primeru doživela odtegnitveno reakcijo. Odvisne osebe so že velikokrat poskušale odpraviti škodljivo vedenje ali ravnanje, vendar vedno znova popustijo notranjim psihičnim pritiskom. Pri mnogih oblikah odvisnosti odvisnost povzročajo kemične snovi, ki ustvarijo tudi telesno odvisnost, kar pomeni, da se na različne načine vključijo v telesno presnovo in postanejo telesu nujno potrebna. Pri odvisni osebi je težava to, da raje, kot da prizna, da ima težavo, išče načine, kako opravičiti svoje obnašanje in z njim nadaljevati.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Dovzetnost za odvisnost

Novejše ugotovitve priznanega kanadskega zdravnika Gaborja Matéja, ki dela z odvisniki, kažejo, da razne substance (npr. droge) in vedenja sama po sebi ne povzročajo odvisnosti, temveč je bolj pomembno vprašanje, zakaj so nekateri dovzetni za odvisnost, nekateri pa ne. Zakaj in od kod ta dovzetnost? Zakaj potrebujejo dopamin*, endorfine**? Njegov odgovor je, da se zaradi travmatiziranosti in raznih (pogosto spolnih) zlorab v otroštvu pri ljudeh možganska vezja ne razvijejo pravilno, zaradi česar so ti ljudje kasneje bolj dovzetni za odvisnosti, substance, ki jim lajšajo bolečine, trpljenje in občutek notranje praznine. 

Vrste odvisnosti

• Kemična odvisnost ali odvisnost na podlagi zlorabe substanc, kot so nikotin, alkohol, inhalanti, prepovedane droge, zdravila (tablete).

• Nekemične ali vedenjske odvisnosti, kot so hazardiranje oz. kockanje, deloholičarstvo oz. odvisnost od dela, odvisnost od odnosov, odvisnost od seksa, nakupovanja, prehranjevanja, video iger, socialnih omrežij, iger na srečo, interneta, digitalna odvisnost itd.

Splošni znaki odvisnosti so:

• pomanjkanje nadzora oziroma nezmožnost vzdržati se določene substance ali načina obnašanja,
• opuščanje vsakodnevnih obveznosti in ignoriranje medosebnih odnosov,
• ignoriranje rizičnega obnašanja (npr. souporaba igel in ostalega pribora za injiciranje, vožnja pod vplivom alkohola idr.),
• fizični učinki: pojavljanje kriz ali razvoj tolerance, ki vodi v večanje odmerkov substanc.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Znaki odvisnosti 

Za vsako odvisnost je značilno, da se v vedenju in razmišljanju posameznika pojavijo značilni znaki, ki označujejo odvisnost, in po katerih lahko odvisnost prepoznamo. Ni nujno, da so vsi znaki vedenja vedno prisotni ali enako močno izraženi, se pa kažejo pogosto oziroma kot več znakov hkrati, sčasoma pa so izraženi kot nek ponavljajoč se vzorec vedenja odvisnosti. Najbolj so omenjeni znaki značilni za odvisnost od alkohola, drog, tablet, iger na srečo, od odnosov in drugih. Pri mnogih odvisnostih lahko najdemo vzporednice, podoben vzorec vedenja in razmišljanja odvisnika.

Znaki odvisnosti so:

• Zoženje repertoarja oz. enolične odvisniške navade: posameznik postopoma razvije določen spekter enoličnih odvisniških navad, ki jih počne najprej občasno, nato pa čedalje pogosteje, lahko mesečno, tedensko ali dnevno, lahko je vezano na isto lokacijo, isti čas, z istimi ljudmi, isto substanco ipd. Npr. uživanje iste pijače, vsako jutro, v isti gostilni, isti kazino, ista hrana…
• Prevladovanje vedenja v iskanje priložnosti: pri posamezniku gre za iskanje različnih možnosti oz. izkoriščanje priložnosti z namenom uživanja različnih substanc, kot so razna praznovanja, druženja, zabave…, pri čemer zanemarjajo svoje osnovne dolžnosti in odgovornosti. Npr. udeležba na različnih rojstnodnevnih zabavah, piknikih, veselicah, vsakodnevni obisk pekarne kot priložnost za obisk trgovine, gostilne. Pri odvisnosti od nakupovanja so značilne priložnosti akcije in popusti pri nakupu.
• Povečana toleranca (prenosljivost od alkohola): z rednim uživanjem alkohola in drugih substanc pri posamezniku njegova toleranca najprej narašča in se nato ustali, več let ostane nespremenjena, na koncu pa upade. Telo postopoma zahteva oz. prenese vedno več, vedno večje količine substanc. Posameznik potrebuje vedno večjo intenzivnost ali količino aktivnosti, da doseže enako spremembo razpoloženja. Npr. oseba, odvisna od drog, potrebuje čedalje večji odmerek; odvisnik od iger vedno več iger, digitalni odvisnik vedno več ur preživi na internetu.
• Abstinenčni oz. odtegnitveni znaki: zaradi pomanjkanja uživanja alkohola, drog, tablet se lahko pojavijo različni abstinenčni znaki (telesni, psihični, vedenjski), ki za stabilnost, pomiritev terjajo ponovno užitje substanc: tresenje rok ali celega telesa, bruhanje, znojenje, jeza, napetost, razdražljivost, nemir, nespečnost… Podobni občutki se lahko porajajo pri odvisnosti od odnosov, saj oseba ne zdrži dolgo brez partnerja, zato jo pogosto kliče, obiskuje; ali pa od hrane, npr. čokolade. Tudi odvisnik od interneta ne sme nobene novice več zamuditi.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

• Izogibanje abstinenčnim znakom: da bi se posameznik izognil abstinenčnim znakom, prebrodil krizo, se ponovno posluži odvisniškega vzorca: zaužije alkohol (dolivanje), drogo, tableto, opravi nakup, gre v kazino…
• Zavedanje močne želje po uživanju (‘craving’): posameznik se zaveda močne želje po uživanju, kar lahko tudi telesno občuti kot močno hrepenenje, željo, sanjarjenje, razmišljanje o užitku (“kako bi bilo, če bi bilo…”).
• Okvarjena kontrola nad količino zaužitega/doživetega: posameznik ima po rednem uživanju substanc okvarjeno, slabo kontrolo nad količino zaužitega alkohola, drog, tablet idr. Količina se postopoma nevede povečuje, povečuje se tudi čas in pogostost uživanja. Podobno je pri nakupovanju, ko namesto ene posode posameznik kupi kar dve ali tri hkrati ali pri spletnih igrah, ki lahko trajajo pozno v noč.
• Povrnitev vseh znakov po daljšem obdobju abstinence: po abstinenci se pri posamezniku postopoma povrnejo (ponovijo) vsi ali več znakov odvisnosti, v kolikor ponovno začne uživati različne substance.
• Uživanje kljub zavedanju škodljivosti: posameznik se zaveda, da so substance škodljive (telesne okvare, zdravstvene težave, socialni propad, izgube), a jih kljub temu uživa oz. se jih poslužuje.
• Zanemarjanje hobijev, družine, službe zaradi odvisnosti: ko posameznik zapade v vzorec odvisniškega vedenja ali začarani krog odvisnosti, čemur posveča čedalje več časa, pozornosti, razmišljanja, vedenja in občutenja, se to postopoma kaže tudi pri zanemarjanju osnovnih dolžnosti, družine, otrok, partnerja, službe, hobijev, interesnih dejavnosti idr. Tukaj se pojavijo konflikti v medosebnih odnosih (družina, zakonec, prijatelji), z drugimi življenjskimi področji (šola, služba, družabno življenje, hobiji) in/ali občutek notranjega konflikta (občutek izgube nadzora), ki se povezuje s porabo prevelike količine časa za navedeno aktivnost oz. substanco.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Obrambni mehanizmi odvisnosti

Pri odvisnostih so zelo značilni tudi obrambni mehanizmi, katerih namen je zavarovati osebnost posameznika pred še hujšo duševno stisko. Gre za nezavedno ravnanje posameznika, pogosteje se pojavljajo pri šibkejših in ranljivejših ljudeh. Obrambni mehanizmi so dejansko psihični mehanizmi, ki zasvojene ščitijo pred soočenjem z resnico in priznanjem o njihovem dejanskem življenjskem stanju, socialnem in ekonomskem propadu, težavah, uničenih odnosih, izgubah, torej z resnico o njih samih.

Novejša dognanja epigenetike pravijo, da je razlog, da se ljudje težko soočijo s sabo tudi ta, da je večina zares odvisna od stresnih hormonov (adrenalin, kortizol), zaradi česar ljudje zunanji svet doživljajo kot bolj resničen od notranjega, kar krepi njihovo prepričanje, da so težave in skrbi resnične in tako postanejo ljudje odvisni od svojega trenutnega zunanjega okolja, ki ga doživljajo in živijo. 

Obrambni mehanizmi odvisnosti so:

• Zanikanje: najbolj osnoven obrambni mehanizem odvisnika je vsestransko zanikanje svojega početja in vedenja z namenom ohranjanja odvisniškega vedenja.

• Racionalizacija: gre za iskanje razlogov odvisnika, ki bi opravičili vedenje in dejanja odvisnika. Razlogi, bolj znani kot izgovori, se lahko nanašajo na karkoli, največkrat stres, težave, skrbi, slabo počutje idr.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

• Projekcija: usmerjanje svojih namer za vedenje na druge, iskanje krivde v drugih. Vsi so krivi, razen odvisnik.

• Drobljenje: odvisnik pojasnjuje svoje ravnanje nepovezano, izpostavlja pozitivna dejanja glede na svojo odvisnost. Npr. da si je zaslužil (pivo), ker je bil vzoren oče ipd.

• Zmanjševanje: odvisnik svojemu vedenju pripisuje zmanjšan pomen kot je v resnici. Zmanjša problem. “Saj ni bilo veliko.”

• Čudoviti spomini: odvisnik se spominja preteklih dogodkov, vezanih na užitke in substance, kot čudovite, zabavne, prijetne, kar ga navidezno pomirja, sprošča, navda z občutkom, da je vse v redu…

• Manipulacija: odvisnik v odvisniškem vzorcu uporablja vse vrste manipulacij v svojih odnosih za dosego svojega cilja oz. upravičeno nadaljevanje vedenja: igranje žrtve, laganje, prikrivanje, stalne obljube, opravičila, skesanost, jokanje, izgovore, grožnje ipd.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Vzroki odvisnosti

Vzroki odvisnosti so lahko številni in različni, predvsem pa fizični in čustveni stres (travme iz otroštva in preteklosti, skrbi, strahovi, preobremenjenost…). Nedvomno v ozadju odvisnosti posameznika vedno obstaja neka žalostna življenjska zgodba iz preteklosti ali otroštva, največkrat vezana na primarno družinsko okolje oz. bližnje, težka preteklost, stresne okoliščine in travme iz otroštva, nasilje ali zlorabe iz otroštva, nesprejemljivi odnosi v družini in odnosi s starši iz primarne družine idr.

Ko v telesu nastajajo stresni hormoni, se ustvarjajo številna negativna čustva, od katerih hitro ljudje postanejo odvisni – vključno z jezo, agresivnostjo, strahom, tesnobo, depresijo, obupom, nemočjo…

“Zastarela zamisel o genski določenosti je še vedno močno zasidrana med ljudmi. Večina ljudi še vedno verjame v zmoto, da je naša genska usoda določena vnaprej, da podedujemo gene za razne bolezni. Novejša dognanja epigenetike kažejo, da alkoholizem ni povezan z genetsko dednostjo, temveč gre za posledice stila življenja ljudi (J. Dispenza).”

Najpogostejši razlog za odvisnosti je dlje trajajoč občutek nezadovoljstva v odnosih ali v življenju nasploh, občutek praznine, nevrednosti, nepomembnosti, neizpolnjenosti, osamljenosti, razočaranja in obupanosti posameznika, vezan na negativna prepričanja. Torej neke skrbi in strahovi. Človek enostavno ne najde, ne občuti pravega smisla za življenje (pa čeprav je npr. poročen, v partnerski zvezi, ima družino, zaposlitev, prijatelje…), zdi se, kot da je izgubljen, obupan, osamljen, kot da tava in se je vdal v usodo. Svoje doživljanje nenehno poustvarja z mešanico prepričanj o lastni nevrednosti, neuspešnosti, neljubljenosti ipd. Pesti ga globlje nezadovoljstvo in strahovi, kar poskuša odpraviti z različnimi substancami ali vedenji. Takšni poskusi omame ali bega v virtualni svet, v svet kazinojev, sčasoma lahko privedejo do ponotranjenega vzorca vedenja in doživljanja, ki postane njegova navada.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Negativna prepričanja kot osnova

Gre za napačna (podzavestna) prepričanja, ki temeljijo na preteklosti, ki jih človek goji, so povezana s težkimi občutki, in katera ga nevede sčasoma privedejo do neustreznih odvisniških navad, kasneje tudi bolezni. Npr. moški goji prepričanje, da ga nihče ne mara, da je odveč in nepomemben, zaradi česar se “tolaži” s tabletami, alkoholom ali drogami, da pozabi na skrbi. Ali npr. ženska je prepričana, da brez partnerja ne (z)more (pre)živeti, zato ostaja v odnosu, četudi nasilnem, nezadovoljivem.

Spremembe so nujne

Potrebne so spremembe tako na nivoju zavesti, kot tudi razmišljanja, nezdravih prepričanj, misli in čustev, odnosov… Posameznik je lahko iz otroštva prepričan, da ga nihče nima rad, da mu ni pomoči, da je vse brez smisla, kar poskuša blažiti z različnimi substancami in napačnim vedenjem. Ta prepričanja in osnovno vero je potrebno ozavestiti, ovrednotiti, razumeti in jih postopoma začeti spreminjati z bolj pozitivnimi in življenjskimi. Z drugimi besedami: negativna prepričanja je potrebno zavestno spremeniti v pozitivna ter negativna vedenja zavestno nadomestiti s pozitivnimi, kar posledično predstavlja spremembe v celotnem načinu življenja in razmišljanja ljudi. Gre za odločitev.  

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Zdravljenje odvisnosti

Zdravljenje odvisnosti je proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in  priznanje odvisnika (samemu sebi), da ima težave ter soočenje z resnico, da rabi pomoč. To mora storiti vsak sam, prostovoljno, druge poti ni. Lahko mu bližnji postavljajo še takšne ultimate, odločitev je vedno na odvisniku. V kolikor se odvisnik za zdravljenje ali spremembe v življenju ne odloči, morajo bližnji poskrbeti zase in se sčasoma sprijazniti z njegovo odločitvijo, Nekateri odvisniki žal izgubijo vse.

Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore. Nekateri jo bolj potrebujejo, nekateri ne. Včasih je že prepoznavanje odvisnosti lahko zapleteno in oteženo, včasih posameznik živi sam, zato je dobro, da se takrat obrne po strokovno pomoč.

Podpora strokovnjakov (društev, zdravstvenih ustanov, psihoterapevtov, medsebojno sodelovanje) je pomembna z vidika, da posamezniku na začetku pomaga prekiniti in zaustaviti začarani odvisniški vzorec vedenja, razmišljanja in delovanja, postopoma razstrupljati telo ter da postopoma posameznik začne zavestno ustvarjati nove misli in spreminjati življenje ter odnose z drugimi. Prav tako iskati še druge različne tehnike in metode, ki bi mu pomagale pri spremembah v življenju. Na začetku je priporočljiv začasen umik posameznika iz dosedanjega okolja, da se ustaljeno rutino prekine ter postopoma vzpostavi nov ritem odnosov, delovanja, razmišljanja, obveznosti in bivanja posameznika. Podpora strokovnjakov je za marsikoga pomembna na tej poti, največji delež sprememb pa je odvisen od posameznikove trdne odločitve, da želi živeti drugače in bolje, kot do sedaj. Življenje pač teče dalje in ljudje skupaj z njim.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Psihoterapija

Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko odvisnosti zelo podporna, priporočljiva in nujna, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli so trenutnega življenja in doživljanja. Individualno terapijo bi priporočila vsakomur, ki se sooča s tovrstno problematiko.

Rešitev je zavestna odločitev za spremembo

Za kvalitetno nadaljnjo življenjsko pot in spremembe v življenju je ključna posameznikova odločitev, zaupanje vase, pogum, volja ter zavestno aktivno spreminjanje vsakodnevnih dejanj, misli, prepričanj, čustev, predvsem pa globlje razumevanje vzrokov in nezavednih vzorcev, ki so odvisnika privedli do odvisnosti. Podpora bližnjih in drugih je lahko odvisniku v pomoč. V največji meri so dosežki bolj kvalitetnega življenja, notranjega miru, izpolnjenosti in zadovoljstva odvisni od posameznika samega. Tako kot velja tudi za vse drugo. Potrebna je vztrajnost, močna volja, preseganje dosedanjih navad, lastno raziskovanje in aktivnost ter predvsem skrb zase. Da posameznik vedno znova sebe postavi na prvo mesto, da je najprej sam s sabo zadovoljen. 

Vsak posameznik lahko doseže ogromne življenjske spremembe in premike v življenju in odnosih, tako znotraj sebe kot posledično tudi zunaj sebe, če le to želi in se tako odloči. Vse drugo so zgolj izgovori, ohranjanje udobja, vloge žrtve ali nevednost.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

To velja tudi za vsa druga področja življenja nasploh ali kot pravi Louise Hay, »spremenite svoje misli in svoja prepričanja in spremenili boste svoje življenje« ali pa Martin Kojc, ki pravi: »vse je že vnaprej določeno, odvisno je le, kaj si izberete.« Zaupajte, vse se da, nič ni nemogoče.

Če si želite sprememb v življenju ali potrebujete globlji pogovor, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si.

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. terapevtka

*dopamin je kemična snov v možganih, ki se izloča zaradi pričakovanja ugodja. T.i. hormon sreče.

**endorfini so hormoni, ki se sproščajo v možganih ob stresu in ga pomagajo obvladovati. So naravni blažilci bolečine in njihov učinek je podoben morfiju.

The post Odvisnosti – Kako prepoznati odvisnosti, znaki odvisnosti ter pot naprej first appeared on BODI SPREMEMBA.

Odnosi s tovrstnimi osebami, t.i. narcisi, so na splošno izjemno težavni, izčrpavajoči, kaotični, manipulativni in škodljivi, zato se jim, če je le mogoče, številni izogibate, umikate ali karseda čimprej prekinete vse stike in odidete.

Na začetku poznanstva oz. ko takšno osebo šele na novo spoznate, je le-ta lahko izjemno karizmatična, navdihujoča, prijazna, zanimiva, privlačna, ustrežljiva, pri komunikaciji je spretna z izbranimi besedami, ve, kako navdušiti, motivirati in omrežiti ljudi. Človeku se zdi, kot da je sanjsko, prelepo in nebeško.

Ko sanjsko obdobje mine…

Sčasoma, ko se odnosi umirijo in stabilizirajo, ko se človek prizemlji in ustali, ko prvič izrazi svoje nestrinjanje, ko pride do kakšnega manjšega konflikta z narcisom, očitka, obsojanja, ko pri narcisu človek zazna laži, prikrivanje, potvarjanje resnice, manipulacije, zanikanje, ko se postavi zase in zagovarja svoje mnenje, se narcis, ki se je ves ta čas skrival za masko, nenadoma pokaže v povsem drugačni luči. To spoznanje mnogo ljudi šokira, saj se zdi, da gre za čisto drugo osebo, ki ste jo doslej poznali. Resnična spoznanja so sprva grenka, težka, boleča, najraje bi jih zanikali, a sčasoma, če tako izberete, imate moč, da takšne odnose prekinete in ustavite. Na tej točki zavedanja se resnično življenje šele začne.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Kdo so narcisi?

Za narcise je znano, da so kot čustveni vampirji, ki se hranijo s čustveno energijo drugih ljudi, največkrat intimnega partnerja, zakonca, otrok, sodelavcev, prijateljev, sorodnikov… To pomeni, da s svojimi manipulacijami, prikritimi taktikami, lažmi, grožnjami, maščevanjem, dramatičnimi izpadi, besom, nasiljem, nadzorom, zanikanjem, sprenevedanjem, obtožbami, igro, prevarami…, v drugih vzbujajo izjemne občutke strahu, krivde, dvomov, nezadovoljstva, nesamozavesti, jeze, nemira, odpora, obupa, nemoči, izčrpanosti, občutka, da ne vejo več, kaj je res in kaj ne,… Bolj ko so ljudje prestrašeni, obupani, zmedeni in negotovi, večja je moč narcisov. Bolj ko ljudje želijo zbežati, bolj jih narcisi stiskajo in vlečejo nazaj. Zdi se, kot da narcisi uživajo v tem, da druge prizadenejo in ranijo na najgloblji ravni. Več ko je strahu, jeze, konfliktov in nezadovoljstva v odnosih, lažje narcisi preživijo, manipulirajo in lažejo dalje, saj se z negativno energijo hranijo, rabijo jo za preživetje, istočasno pa se jim ni treba soočiti s sabo, saj so prepričani, da so za vse vedno krivi drugi.

Med têmo in svetlobo

V duhovnem smislu bi lahko rekli, da je pod masko narcisov možno najti negativno, prikrito stran življenja, osebnosti, prepričanj, torej têmo, têmačnost, skrivanje, laži… Lahko bi rekli, da v duhovnem pogledu navedene dinamike odnosov izražajo duhovni »boj« med dobrim in zlim, med svetlobo in têmo, resnico in lažjo, ljubeznijo in strahom.

Pri soočanju z narcisi ne veljajo več zastareli, logični koraki, umske rešitve, saj pri njihovem delovanju ni nobene logike, ničesar razumnega, temveč motnja, in gre zlasti za duhovno borbo, kar pomeni, da se morate v odnosu z narcisom poslužiti povsem novih, duhovnih in zavestnih korakov oz. je nujno na ta odnos gledati z višje duhovne perspektive.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Dvignite nivo zavedanja

Ko se znajdete v tovrstnem odnosu, je prvi uspešni korak na tej poti vaša raven zavesti, da ozavestite in sprejmete, v kakšnem odnosu ste se znašli, živeli ali delali, da globoko ozavestite resnico, s kakšno osebo imate opravka. Ko takšno, največkrat neenostavno resnico sprejmete, greste lahko v življenju naprej. Pri nadaljnjih odnosih je pomembno zavedati se, kako narcisi razmišljajo in delujejo. Narcisi ne razmišljajo logično, temveč nerazumno, moteno, ničesar smiselnega ni, zato se nima smisla z njimi prepirati ali jim karkoli dokazovati. Na ta način samo vedno znova lahko izgubljate svojo dragoceno energijo in tonete v njihovo blato. Velika verjetnost je, da bo narcis preko svojih manipulacij in izkrivljenih, nezdravih prepričanj dosegel, da v konfliktih izpade kot žrtev, vi pa kot napadalec, nasilnež, nehvaležnež, pri čemer vam za povrhu nihče ne bo verjel. Prav tako se bo narcis posluževal še drugih umazanih iger in laži.

Zazrite se vase, ozdravite svoje čustvene rane

Za uspešno soočanje z narcisi je potrebno začeti pri sebi – dvigniti raven zavedanja ter ozdraviti vse čustvene rane. Odnos z narcisom je kot ogledalo vaše notranjosti. Ko se dobro zazrete v ogledalo, lahko ugotovite, kakšno je vaše trenutno stanje doživljanja sebe. Ste zadovoljni? Koliko se cenite? Spoštujete? Vas je strah? Potrebno je začeti zavestno spreminjati tiste dele sebe, svojih misli, prepričanj, kjer se počutite ranljivi, krhki, negotovi, nesamozavestni in prestrašeni. Brez tega je bitka z narcisom vnaprej izgubljena. Potrebno je torej okrepiti tiste dele, ki potrebujejo vašo pozornost, kot so zaupanje vase, gotovost vase, potrebno je dvigniti samozavest, začeti ceniti svoje sposobnosti, vrline, izkušnje, dosežke, biti ponosni nase, na svoje izkušnje, moč. Svojo têmo začeti spreminjati v svetlobo. Bolj ko boste iskreni do sebe, četudi bo marsikdaj težko, bolj se bodo odnosi začeli spreminjati. Potrebno je izhajati iz lastnih vrednot, kot so iskrenost, resnica, srčnost, prijaznost, ljubezen ter to pogumno odražati in deliti v vseh odnosih. To pomeni ostati zvest sebi, biti to, kar si, kar ni vedno enostavno.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Bodite svetloba

V duhovnem smislu je odnos z narcisom pokazatelj vašega globljega notranjega stanja uma in duha, vašega resničnega zavedanja lastne vrednosti, zaupanja vase in samospoštovanja. Uspešno soočanje z narcisom zato terja globoko prepričanost vase, zaupanje vase in v svoje sposobnosti ter visok nivo samozavedanja. Bolj ko ste prepričani vase, bolj ko izražate resnico, ostajate trdni in prizemljeni, dobronamerni, bolj ko izražate svetlobo, manjša je moč narcisa. Bolj ko sledite in govorite iz srca, bolj ko širite ljubezen in luč, manjša je igra in moč narcisa. Bolj ko delujete samozavestno, umirjeno, prepričljivo, brez strahu, večja ko je svetloba, šibkejša je moč narcisa. Duhovni nauk tovrstnih odnosov je, da bodo iskreni odnosi, dobronamerna dejanja, vrednote resnice, sočutja in poštenosti vedno osvetlile in tlakovale pot naprej ter zasenčile in prevladale nad škodljivo têmo narcisov, ki bo postopoma izzvenela in se skrčila.

Iz tême v svetlobo

Ko trdno stojiš in izhajaš iz svoje resnice, ko ozavestiš notranjo moč, te narcis ne more več zmanipulirati. Ko prepozna, kakšna so vaša neomajna načela, vrednote in kje so vaše meje, tam se njegova moč konča. V duhovnem vidiku gre za spreminjanje tême, strahov, šibkosti in ranljivosti v svetlobo ter višje zavedanje samega sebe, za spremembo ranjene samopodobe v močno osebnost, trdna načela, za zavedanje dvojnosti, da obstajata dve strani življenja, dobra in slaba stran, med katerima potujete.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Sami odločate in izbirate, kateri strani pripadate in kam želite potovati. Sami določate, v kakšnih odnosih želite živeti, v pristnih, ljubečih, iskrenih odnosih ali neiskrenih, nezdravih odnosih. Zaupajte v vaš Višji jaz, v notranjo svetlobo in duhovna bitka z narcisi bo končana. Nanje ne boste reagirali več, njihove manipulacije bodo neučinkovite in vas ne bodo več dosegle. Skozi duhovno bitko, ki ni nič drugega kot spoznavanje samega sebe v vseh razsežnostih in globinah, se boste najgloblje povezali s sabo ter odkrili, kako močni ste v resnici. Vredni in močni ste bolj, kot si mislite. Zaupajte vase.

dr, Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. ter.

The post Uspešno soočanje z narcisi z duhovnega vidika: “Bitka z narcisi je duhovna bitka.” first appeared on BODI SPREMEMBA.

Samo še to narediš in boš…

Kako pogosto se srečujete z občutkom, da samo še malo manjka, da boste povsem zadovoljni s sabo, da boste končno razumeli, si uredili življenje in boste izpolnjeni? Da se udeležite samo še enega tečaja ali meditacije, in bo vaša zavest višja, samo še kakšna duhovna literatura, da poglobite in utrdite svoje usvojene duhovne vrline, samo še kakšen lajv, dogodek, da obnovite, kar že veste, pet nasvetov za kvalitetno življenje itd…? Vedno samo še nekaj malega, samo en korak, eno dejanje, ena misel, da boste celota. Popolni. Duhovno napredni. Duhovno razsvetljeni. Prebujeni. Da bo vaše življenje zdaj popolno in zadovoljno.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Ta občutek, da ni še čisto dovolj, občutek pomanjkanja, iskanja nečesa, kar bi zapolnilo vrzeli v vas, da bi vas čustveno nahranilo in notranje zadovoljilo. Da bi vam navsezadnje razrešilo težave v odnosih, prineslo odgovore na nešteta vprašanja, pomirilo strahove v vas, uresničilo želje idr. Lahko traja že mesece, leta, a na koncu ugotovite, da se v vaših življenjih nič kaj bistveno ne spremeni. Morda le za kanček.

Utrujeni od nenehnega iskanja nečesa

Niste naveličani že vsega tega? Toliko informacij in nasvetov. Utrujeni od nenehnega iskanja, hrepenenja, izobraževanja, branja sodobne, duhovne, moderne literature o tem in onem spoznanju, navdihu, iskanju smisla, resnic, navedbah, kaj morate, česa ne smete, o dvigu vibracije, pozitivnem razmišljanju, spremembah…? Ko že mislite, da nekaj veste, pa je vedno še kaj, kar vam manjka. Ta občutek, da še ni dovolj, samo še malo, to globlje hrepenenje, da boste končno našli in dosegli to, kar iščete…

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Mi smo ustvarjalci življenja

Kdo pravzaprav narekuje vse te smernice? Kdo je tisti, ki je relevanten, da presoja, kaj je prav in kaj narobe? Kdo vrednoti vaša življenja, odnose in občutke? Kdo ocenjuje, kdaj je dovolj nečesa, da boste izpolnjeni, zadovoljni, srečni? Moj odgovor je: VI SAMI. Nihče drug. Nobena večina. Noben strokovnjak.

Zakaj človek sledi večini?

Vprašanje dalje je, zakaj sledite zunanjim smernicam? Zakaj jih potrebujete? Zaradi pričakovanja ljudi, družbe, večine. “Če boste naredili to, se vam bo zgodilo to.” Nenehno poudarjanje, kako pomembno je duhovno delo, duhovni napredek, izobraževanje, širjenje zavesti. Ker želite biti sprejeti, ugajati, biti zaželeni, ljubljeni. Ker želite biti del njih. Skupine. Ker se primerjate z drugimi. Ker ne želite izstopati, biti v manjšini, ostati zadaj, biti drugačni. Ker menite, da če večina nekaj počne ali razmišlja, je zagotovo prav, verodostojno. Ker vam nenehno sledenje ‘duhovnim gurujem’ daje navidezni občutek zadoščenja, zadovoljstva, strinjanja, občutek, da ste na pravi poti, potrditev, da pravilno ravnate, imate občutek, da delate na sebi, da se trudite, dvigujete zavest… V navdih so vam, komaj čakate naslednje predavanje. Nič ni narobe z novimi spoznanji, s širjenjem obstoječih znanj. Zaželena so. Del življenja so.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

A še vedno niso dovolj, da bi pomirila vaš globlji občutek manjka, nezadostnosti, nepopolnosti. So zgolj to, kar so: predavanja, smernice, nasveti, besede. Nič drugega. So vedenja, ki za dosego notranjega zadovoljstva potrebujejo konkretno prakso, zavestno delovanje. To pa lahko naredi le vsak zase.

Odgovore nosimo v sebi

Za globlje spremembe se je potrebno preusmeriti vase, začeti pri sebi, zavestno preverjati življenjska spoznanja skozi lastno delovanje. Iskanje resnice v zunanjem svetu kaže, da ne zaupate dovolj vase in v svoje sposobnosti. Ne zaupate, da ste vredni, da ste popolni, kakršni ste. Da ste v redu takšni, kakršni ste. Da ste najbolj popolni in verodostojni takšni, kakršni ste, ko govorite in delujete iz sebe. Da vam je vse že dano, vse odgovore že nosite v sebi, vsa znanja že imate, le spomniti se jih morate… Takšni, kot ste v resnici, ste popolni, vredni, zaželeni, ničesar zunanjega ne potrebujete. Nobenih potrditev in primerjanja z drugimi. Nobenega strokovnjaka, nasveta, guruja. Sami sebe najbolj poznate, zato ste sami sebi najboljši terapevt, sogovornik. Sami sebe lahko najbolje vodite, opazujete, presojate, poslušate, vrednotite in spreminjate. Samo zaupajte vase, prisluhnite notranjemu glasu in potujte z njim. Ne iščite odgovorov zunaj, temveč jih prikličite v sebi, skladno s tem, kar čutite.

Zunanji svet je samo ogledalo vas. Poslušajte sebe, svoje občutke in vedeli boste, kaj storiti, kako se odzvati, saj vam je vse dano. Čeprav bodo odzivi marsikdaj v nasprotju z zunanjim svetom, okolico, to še ne pomeni, da niso dobri ali pravi za vas. Vi sami najbolje veste, kaj in kako je potrebno storiti, kaj je najboljše za vas. Nihče drug. Samo zaupajte si, delujte, delujte iz srca, pristno, iskreno, dobronamerno. S takšnim, zavestnim delovanjem in notranjo držo boste spoznali bistvo sebe, smisel življenja ter si ustvarili vsestransko izpolnjenost. Nobena borba ni potrebna, temveč samo življenje in delovanje v svoji resnici in hoja po svoji poti. Ni napačno in prav, vse je v redu tako, kot je, za vsakogar.

Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali nam pišite na info@bodisprememba.si.

Ne zanikaj lastne izkušnje v prid temu, kar ti je bilo rečeno, da moraš misliti. Izkusi jo po svoje.

dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. ter.

The post “Ne počni tega, kar počnejo vsi, ker je to gotovo narobe!” first appeared on BODI SPREMEMBA.